Metliška Beti razvoj krepi tudi z evropskimi sredstvi

V metliškem tekstilnem podjetju Beti so koronsko krizo močno čutili. Naročila so v kritičnih mesecih krepko upadla in poslovno leto 2020 so končali s 53 tisoč evri čiste izgube, kar je bila prva čista izguba po letu 2013. V letih 2021 in 2022 so iskali možnosti, kako se rešiti velike zadolženosti. Decembra 2022 je DUTB vse terjatve v višini 3,9 milijona evrov prodal strateškemu kupcu, novi lastnik je postal nemški holding HHC GmbH.

Kot je za Finance povedala direktorica Beti Maja Čibej, so po težavnem covidnem letu 2020 ugotovili, da bo z obstoječimi tehnologijami in proizvodnim programom skoraj nemogoče doseči preboj v smeri višje dodane vrednosti. Na srečo pa je prav pandemija tekstil znova postavila v zavest odločevalcev na ravni EU.

Projekt razvoja metalizirane preje

Tako so se v letu 2020 lotili projekta razvoja metalizirane preje, s katerim so želeli doseči povišanje dodane vrednosti. V letu 2021 so se prijavili na razpis Eureka in za dvoletni projekt Playmet: plazemsko metalizirana filamentna preja za medicino in tekstilno elektroniko dobili odobreno sofinanciranje v višini 200 tisoč evrov.

»Možnosti uporabe so skoraj neomejene. Preprosto povedano, je metalizirana preja nit, prevlečena s tanko plastjo kovine. Namen postopka je ohraniti vse funkcionalne lastnosti preje kot tekstilnega materiala, zlasti elastičnost in prožnost, ter to združiti z nekaterimi lastnostmi, ki jih prinaša kovina, denimo bakteriostatično delovanje, antistatičnost, prevodnost, zaščita pred elektromagnetnim sevanjem. Denimo pred sevanjem naprav, kot so mobilni telefoni,« je za Finance pojasnila Petra Kovačič, vodja raziskav in razvoja v podjetju, sicer doktorica znanosti.

Zaradi covidnih negotovosti so imeli pri izvajanju projekta kar nekaj izzivov, saj gre za projekt z visokim tveganjem, zato je zaradi pandemije prišlo do časovnih odstopanj pri izvajanju projekta in tudi do nepričakovanih rezultatov. So pa odstopanja reševali sproti. Načrtujejo, da bodo izdelek postavili na trg še pred rokom, ki so si ga postavili ob prijavi na razpis, to je 30. junij 2025.

Usmeritev v razvoj naprednih izdelkov

Beti je eno izmed vodilnih evropskih podjetij na področju proizvodnje funkcionalnih, tehničnih in trajnostnih prej. Z razvojem naprednih izdelkov po besedah direktorice prodirajo na zahtevnejše trge tehničnih in medicinskih tekstilij. Pri razvoju je v ospredju trajnost, ki je v tekstilni panogi tudi pogoj za ohranjanje cenovne konkurenčnosti.

»Žal delujemo v panogi, ki v Evropi ne raste, in tudi sami nimamo velikih ambicij po rasti, temveč po transformaciji. Napovedi, da se bo tekstilna industrija vrnila v Evropo, se niso uresničile. Poslovanje v obdobju od 2020 do 2023 zaradi vseh zunanjih šokov, od covida do energetske krize, žal ne pokaže dobro našega napredka,« pravi Maja Čibej.

Sodelovanje s tujimi in domačimi partnerji

Beti ima večino partnerjev v tujini, 95 odstotkov prodaje je v izvozu, polovico tega zunaj EU, povečini izvažajo v ZDA, Turčijo in Tunizijo. So razvojni partner v dobavni verigi za znamki Nike in Lululemon. Lanskega decembra so po besedah direktorice začeli tudi zanimivo sodelovanje s tujim partnerjem na področju zelo posebnih naravnih barvil, kjer trenutno izvajajo začetna testiranja. Sodelujejo tudi s slovenskimi partnerji, zlasti z institutom Jožefa Stefana in Inštitutom za okoljevarstvo in senzorje.

V zadnjih letih so prodrli na trg medicinskih tekstilij, kar je pomembno predvsem z vidika stabilnosti naročil, ki je pri športu in modi ni, je še za Finance pojasnila Maja Čibej. Slednja v ospredje postavlja še razvoj treh izdelkov v minulem letu. Gre za izdelke, ki nastajajo iz ostankov preje, to so nogavičke, elastike za lase in okrasne blazine.

Krepitev razvojnih aktivnosti

Za letos načrtujejo povečanje razvojnih aktivnosti, razvoj naprednih izdelkov z višjo dodano vrednostjo, nove zaposlitve v oddelku razvoja. V letu 2024 so še povečali načrtovana vlaganja v razvoj in usposabljanje zaposlenih, saj za proizvodnjo in trženje novih izdelkov potrebujejo dodatna znanja in kompetence.

»Kot manjše srednje podjetje nas bremenijo predvsem razne administrativne naloge, hitre spremembe zakonodaje je tudi nemogoče spremljati,« je za Finance še povedala direktorica. Lani so bile največja težava visoke cene energentov, saj so ceno elektrike kljub kapici plačevali po 295 evrov za megavatno uro. Zunaj EU s temi cenami niso bili konkurenčni, kar se je občutilo tudi pri upadu prodaje.

Kot tekstilce jih boli tudi izginjanje tekstilnih znanj. Srednje šole ni, že več let se trudijo zaposliti kakšnega mladega diplomanta tekstilne smeri. Razpisali so tudi štipendijo, a za zdaj niso bili uspešni.