"Moč vidim v bolj ozaveščenem ljudstvu"

Semičan dr. Dušan Plut je eden od prvih slovenskih okoljevarstvenikov, ki je pred več kot tridesetimi leti, ko je bila ekologija še eksotična tema, s somišljeniki to popeljal v jedro procesa nastajanja slovenske države. Upokojeni profesor geografije, zaslužni profesor ljubljanske univerze ter ob ­koncu osemdesetih let ustanovni predsednik Zelenih Slovenije in kasneje član predsedstva republike Slovenije je spomladi izdal svoje življenjsko delo. V knjigi Ekosistemska družbena ureditev na skoraj 1800 straneh poda podrobno analizo družbenih, ekonomskih, političnih ter predvsem okoljsko-podnebnih razmer in protislovij. Obenem ponuja širok nabor rešitev, ki temelji na ekosocialnem konceptu trajnostnega razvoja in odrasti.

V pogovoru za Delovo Sobotno prilogo je med drugim spregovoril o novi družbeni ureditvi, ki jo je razdelal v knjigi, rušenju zelenega projekta na evropski desnici in jedrski energiji. Slednji ni naklonjen. »Kot nasprotnik jedrske energije se čutim odrinjenega. V primerjavi z zagovorniki jedrske energije nimam enakih možnosti za predstavitev alternative. To se mi zdi skrajno nedemokratično,« meni 72-letni Belokranjec, ki se je z okoljsko politiko začel ukvarjati v času velikega onesnaženja izvira reke Krupe, ko je neodgovorna industrija odpadne kondenzatorje, v katerih so bili uporabljeni strupeni in težko razgradljivi poliklorirani bifenili (PCB), odlagala v kraško zaledje reke.

V času, ko ob vseh grozečih dejstvih v kontekstu podnebne krize in geostrateških trenj, večina ne vidi svetle prihodnosti, Plut ostaja optimist. Optimizem črpa predvsem iz zgodovine človeštva, ki je bilo večkrat na prelomnici. »Z današnjim časom lahko primerjamo obdobje kubanske krize iz leta 1962. Tedaj smo bili zelo blizu tretje svetovne vojne. In to jedrske. Človeštvo je v zadnjem trenutku našlo rešitev. Kompromis. Ta je mogoč le s pogajanji«, je prepričan Plut, ki tudi izhod iz sedanje krize, vidi v iskanju kompromisov. »Vidim jih v jasnih, nedvoumnih, radikalnih strateških, torej dolgoročnih ciljih. In nakazano pot – konkretne rešitve za najbolj aktualne probleme – za dosego teh ciljev, ki mora biti postopna, demokratična in nenasilna.«

Ob tem bi bilo po njegovih besedah mogoče ohranjati širok optimizem glede reševanja temeljnih človeških problemov, ki so okolje in podnebje, tektonska neenakost ter militarizacija sveta. »Našteti problemi zahtevajo koncept dolgoročne rešitve, ki morda deluje utopično, je pa edina, ki lahko razreši temeljna protislovja.«

Častni semiški občan optimizem črpa tudi iz splošne informiranosti. In to ob vseh minusih, ki jih digitalna revolucija povzroča. »Ljudje vedo, kje in kaj so problemi. Niso pa informirani, kako in kje iskati rešitve. Jaz jih vidim v radikalnem reformizmu – ne v revoluciji, ampak v postopnem prehodu v ekohumanizem prek ekosocialnega kapitalizma.«

Po njegovem gre za bistveno drugačno paradigmo od neoliberalnega kapitalizma, ki omogoča iskanje rešitev. »Ekosocialni reformizem pomeni reševanje najbolj perečih okoljskih problemov z jasnimi ukrepi in mehanizmi ter hkrati velikanskih ekonomskih in socialnih razlik. Globalno, nacionalno, regionalno,« je prepričan.

»Zdaj bom pa res še bolj optimističen: tu vidim moč v bolj ozaveščenem ljudstvu. Prepričan sem, da če bi v tem trenutku izvedli svetovni referendum o začetku procesa demilitarizacije, bi to podprlo 99 odstotkov ljudi,« meni okoljevarstvenik, ki kot nosilca radikalnega reformizma v prvi vrsti vidi napredno civilno družbo in ne toliko politične stranke. Te po njegovem namreč po prihodu na oblast začnejo uporabljati mehanizme tistih, ki so jih zamenjale. »Skrajni čas je, da aktivni državljani prevzamemo osnovno pobudo. To je naša pravica in dolžnost, saj aktualni procesi ogrožajo preživetje sedanjih, še veliko bolj pa prihodnjih generacij.«

»Če je meni kot staršu in dedku vseeno, kaj se bo dogajalo z mojimi otroki in vnuki, se obnašam skrajno egoistično in s tem neposredno ogrožam njihovo preživetje. To je osnovna etika preživetja. Strinjam se, če tega nismo zmožni doseči, se lahko odpovemo prihodnosti človeške vrste,« je v pogovoru za Delovo Sobotno prilogo še povedal dr. Dušan Plut, ki v naslednjih mesecih načrtuje pripraviti tudi krajšo verzijo omenjene knjige.