Nasmeh skozi tančico drugačnosti

Koncem aprila smo se v Turizmu Kapš zbrali zaradi čisto posebne teme. Lastnica se zaveda kako občutljive teme so problemi odvisnost od drog, psihotikov in alkohola, zato se je odločila organizirati okroglo mizo na to temo. Povabila je Matjaža Leljo, da bi spregovoril iskreno in odločno kot on zna.

Zbralo se nas je kar nekaj, ki nam ni vseeno za trpljenje ljudi s temi težavami - v kar se ta zloraba slej ko prej sprevrže. Nekaj pa nas je prišlo zaradi Matjaža, ker ga podpiramo in imamo radi.

Matjaž Lelja je odkrito spregovoril o tej temi. Je namreč zazdravljen odvisnik od psihotičnih substanc. Najtežja je pot do samega sebe. Nekje v življenju se je Matjaž izgubil. Pozabil je kaj je resnična vrednota v življenju in je veselje nad življenjem kot takim zamenjal za heroin, metadon travo in podobnimi substancami. Vse kar je vredno v življenju kot je ljubezen, poštenost, iskrenost, delavnost je prodal za odmerek droge. Pripravljen je bil krasti, poteptati pravičnost in poštenost, samo da je dobil odmerek. Svojemu krezu je moral služiti vdano in vsak dan je moral zaužiti več, da je pozabil na mizerno situacijo v kateri se je znašel. Izgubil je vse resnične prijatelje, ker se ni obotavljal nategniti tudi tiste, ki jih je imel najrajši. Tudi sestra, ki ga je najbolj podpirala, ga je postavila na cesto, ker jo je okradel in ji lagal.

Pristal je na cesti, zavetju nemirnih ljudi. Tu veljajo čisto posebni zakoni, ki so skregani z običajnim življenjem. Po 5 letih je dobil modro kuverto, ki ga je pripeljala v zapor, kjer je srečal duhovnika Friškovca. Ker je bila tema pregloboka in ker je bila v njem globoko zakopana želja po tihi sreči običajnega življenja, je prisluhnil Friškovcu. 2002 - Odšel je v Italijo v komuno. Sprva je bil v Komuni s figo v žepu. Toda rutina in vrednote, ki vladajo v komuni so ga pretentale, da je lahko 2006 zopet stopil v resnični svet.

Potikal se je po svetu, celo v Ameriko je odšel. Da bi našel srečo, je bežal pred samim seboj.

Najbolj priročno je eno odvisnost zamenjati za drugo. Popival je in bežal. Največje darilo komune, kjer je našel iskrenost do sebe, ga je pripeljala do Medžugorja, kjer je začel zdraviti alkoholizem.

Prepotoval je polovico sveta, da se je ustavil v Poljanski dolini.

Tega sicer takoj ni videl, toda po 5 letih življenja v Starem trgu v župnišču v terapevtski skupnosti TAV, je spoznal Marijo. Sicer je imel intenzivne ljubezenske zveze že prej, a je bila Marija tisti najpomembnejši kamenček, da se je vrnil v normalno življenje. Ljubezen, kjer iskreno ljubiš in si ljubljen , je edino zdravilo, najboljše zdravilo za vse še tako hude težave. Z Marijo sta osnovala partnersko skupnost in Matjaž spet lahko čuti ljubezen, veselje nad življenjem in iskreno pogleda v oči ljudi. Pravi, da prejšnje življenje so bili le kamni, ki so ga brusili, da je danes srečen s svojo družino in delom.

Matjaž je obmolknil.

Najbolj me je pretresla zgodba o punčki, ki se žal ni nikoli rodila zaradi tega, ker sta bila z mamico na heroinu.

Bila je tišina. Premišljevali smo. Vsi smo čutili simpatijo z Matjažem, ki ga je življenje iztrgalo heroinu in mu ponudilo še eno možnost.

To je zgodba, ki se je lepo končala, toda mnogo je zgodb, ki imajo žalosten konec in zaradi tega moramo govoriti naglas o teh problemih.