Ni nam vseeno za Gimnazijo Črnomelj

Prispevek o črnomaljski Srednji šoli oziroma gimnaziji v TV Tedniku, ki je bil na sporedu RTV SLO 25. marca 2019, nas je prizadel. Prav tako zaskrbljeni spremljamo zapise v drugih medijih o stanju na šoli in razprtijah, ne le med zaposlenimi in vodstvom, pač pa tudi med dijaki in šolo.

Že vrsto let se šola zaradi skromnega vpisa bori za obstoj, čeprav letos mineva 75 let od njene ustanovitve. Gimnazija vsa ta leta dosega lepe uspehe dijakov, tako na različnih tekmovanjih, kot tudi na maturi. Seveda pa so za normalno delovanje institucije in njen ugled pomembni tudi odnosi in vzdušje na šoli. To so priporočila tistim, ki se vpisujejo v šolo! Glede na dostopne informacije je prav to problematizirala tudi sporna anketa med dijaki.

Pogled v preteklost nas spomni na vse odlične profesorje, ki so poučevali na tej šoli in na številne maturante, ki so danes uspešni v državi in širše. Večina Belokranjcev v preteklosti ne bi šla v gimnazijo, če je ne bi imeli v Črnomlju. V generacijah od leta 1944, ko je bila gimnazija ustanovljena in v generacijah po drugi svetovni vojni, so bili dijaki v glavnem delavski in kmečki otroci. Tisti, ki so bili iz oddaljenih vasi, so komaj prišli do Črnomlja, kako bi šele do Novega mesta. Večina teh gimnazijcev je dokončala študij, številni so magistrirali in doktorirali, tako kot maturanti drugih, večjih gimnazij. Bela krajina je zaradi slabih cestnih in železniških povezav odmaknjena od ekonomskih in kulturnih središč države. Če bi izgubila še gimnazijo, bi se odtujili še tisti redki izobraženci, ki se po študiju vrnejo nazaj.

V omenjeni oddaji je gospa iz Zavoda za šolstvo RS komentirala dogajanje na naši gimnaziji. Rekla je, da to ni nič posebnega, da je tako stanje povsod po Sloveniji. To je zaskrbljujoče in grozljivo! Zakaj je tako? Kje so vzroki za takšno stanje?

Naša mladina si zasluži najboljše učitelje in mentorje, čustveno stabilne posameznike, ki lahko z znanjem in zgledom spodbudijo njen razvoj! Želimo si, da bi sedanji zaposleni na gimnaziji v Črnomlju našli dovolj modrosti, da bi rešili medsebojne razprtije. Treba je spregledati malenkosti in osebne zamere, če gre za dobro dijakov, skupnosti in celotne Bele krajine!

Mira Kure, prof.
Darka Čop, prof.
Zvonka Šterbenc, prof.