Takšni so zadnji podatki o zdravju Belokranjcev

Primerov hospitalizacije zaradi astme je pri otrocih za več kot petino manj kot leta 2020, vrednosti kazalnika hospitalizacije otrok zaradi astme pa so izboljšale v kar 136 občinah. Prav tako so zabeležili nižjo stopnjo poškodovanih v prometnih nesrečah, znižal pa se je tudi delež prometnih nesreč, ki so jih povzročili alkoholizirani vozniki, so zapisali na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Po večletnem pozitivnem trendu zmanjševanja števila prejemnikov zdravil zaradi duševnih težav so predlani zabeležili njihov porast, in sicer za dva odstotka v primerjavi s prejšnjim letom. Na NIJZ sicer pojasnjujejo, da je na kazalnike zdravja tudi v predlanskem letu vplivala pandemija, čeprav v manjši meri kot leta 2020.

Nadaljuje se tudi rast števila novih primerov raka, predvsem pljučnega raka in raka dojke, pri čemer je pojavnost obeh narasla za okoli dva odstotka v primerjavi z letom 2020. Se je pa zmanjšala pojavnost raka debelega črevesa in danke, prav tako za približno dva odstotka.

Opazili so tudi porast števila prejemnikov zdravil proti strjevanju krvi, prav tako pa se je navzgor ponovno obrnila krivulja prejemnikov zdravil zaradi sladkorne bolezni. Ta se je po rahlem padcu v letu 2020 vrnila k dolgoletnemu trendu povečevanja. Po večletni rasti pa se je zmanjšalo število zlomov kolka, ki je padlo pod raven iz leta 2016.

Na NIJZ ob tem opozarjajo, da že osmo leto zapored narašča bolniška odsotnost. Ta se je v povprečju zvišala s 13 na 19 dni nezmožnosti za delo na zaposlenega prebivalca. Predlani se je v primerjavi z letom 2020 v 140 občinah trajanje bolniške odsotnosti podaljšalo, pri čemer je 127 občin nad slovenskim povprečjem.

Poudarjajo tudi, da so po pričakovanjih zaznali izrazito poslabšanje tudi pri podatkih športnega kartona šoloobveznih otrok. Kazalnik prekomerne prehranjenosti šolskih otrok pa se je poslabšal za dobre tri odstotke.

Nekoliko pa so se izboljšali kazalniki presejalnih programov Zora in Dora, medtem ko je kazalnik presejalnega programa Svit za odkrivanje raka debelega črevesa in danke že drugo leto zapored zabeležil nižjo udeležbo.

In kaj kažejo posodobljeni podatki o zdravju za prebivalce treh belokranjskih občin?

Kazalniki zdravja v občini Črnomelj - ključne ugotovitve

Zdravstveno stanje in umrljivost

• Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 18,6 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 19,4 dni.
• Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil višji od slovenskega povprečja, za sladkorno bolezen pa blizu slovenskemu povprečju.
• Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 2,4 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji pa 2,0.
• Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 6,9 na 1000, v Sloveniji pa 6,4.
• Delež uporabnikov pomoči na domu je bil nižji od slovenskega povprečja.
• Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 16 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 18.

Dejavniki tveganja za zdravje in preventiva

• Telesni fitnes otrok je bil blizu slovenskemu povprečju.
• Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila 1,3 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji pa 1,1.
• Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil višji od slovenskega povprečja.
• Odzivnost v Program Svit - presejanju za raka debelega črevesa in danke je bila 63,6 %, v Sloveniji pa 63,4 %.
• Presejanost v Programu Zora - presejanju za raka materničnega vratu je bila 73,0 %, v Sloveniji pa 71,7 %.

Kazalniki zdravja v občini Metlika - ključne ugotovitve

Zdravstveno stanje in umrljivost

• Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 18,3 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 19,4 dni.
• Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil blizu slovenskemu povprečju, za sladkorno bolezen velja enako.
• Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 2,1 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji pa 2,0.
• Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 4,4 na 1000, v Sloveniji pa 6,4.
• Delež uporabnikov pomoči na domu je bil nižji od slovenskega povprečja.
• Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 15 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 18.

Dejavniki tveganja za zdravje in preventiva

• Telesni fitnes otrok je bil blizu slovenskemu povprečju.
• Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila 0,8 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji pa 1,1.
• Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil blizu slovenskemu povprečju.
• Odzivnost v Program Svit - presejanju za raka debelega črevesa in danke je bila 61,6 %, v Sloveniji pa 63,4 %.
• Presejanost v Programu Zora - presejanju za raka materničnega vratu je bila 66,5 %, v Sloveniji pa 71,7 %.

Kazalniki zdravja v občini Semič - ključne ugotovitve

Zdravstveno stanje in umrljivost

• Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 23,4 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 19,4 dni.
• Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil višji od slovenskega povprečja, za sladkorno bolezen pa blizu slovenskemu povprečju.
• Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 1,9 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji pa 2,0.
• Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 6,2 na 1000, v Sloveniji pa 6,4.
• Delež uporabnikov pomoči na domu je bil višji od slovenskega povprečja.
• Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 11 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 18.

Dejavniki tveganja za zdravje in preventiva

• Telesni fitnes otrok je bil blizu slovenskemu povprečju.
• Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila 0,8 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji pa 1,1.
• Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil blizu slovenskemu povprečju.
• Odzivnost v Program Svit - presejanju za raka debelega črevesa in danke je bila 67,2 %, v Sloveniji pa 63,4 %.
• Presejanost v Programu Zora - presejanju za raka materničnega vratu je bila 69,3 %, v Sloveniji pa 71,7 %.