Ob 20-letnici Kluba oračev Bela krajina

40 zmag belokranjskih oračev na državnih tekmovanjih v oranju

Aprila leta 2002, ko obeležujemo tudi dan zemlje, je bil v takratnem črnomaljskem hotelu Lahinja ustanovni zbor Kluba oračev Bela krajina (KOBK). Pobudnik ustanovitve kluba je bil Anton Filak, takrat že uspešen in neutruden orač iz Gribelj, ki je imel že pred ustanovitvijo tega društva za seboj kar nekaj kilometrine na takih tekmovanjih; nekaj naslovov državnega prvaka in podprvaka ter že šest nastopov na svetovnih prvenstvih oračev.

Tekmovanj se je začel udeleževati kot 15-letni fantič daljnega leta 1973.

Na njegovo pobudo je bilo tudi leta 1999 ustanovljeno Združenje oračev Slovenije (ZOS) s sedežem na Občini Črnomelj, vse z namenom, da bi bili tudi slovenski orači primerljivi vsaj po organiziranosti s stanovskimi kolegi po svetu. Poskušalo se je doseči preboj v smislu sprememb, da bi prišli do novega glavnega organizatorja tekmovanj oračev na državnem nivoju, a ker ni bilo političnega "žegna" za spremembe, je vse zastalo. To združenje sedaj ne deluje in je v mirovanju.

Namen ustanovitve KOBK je bil jasno zastavljen že ob samem začetku: postati organizator oraških tekem pri nas v Beli krajini in tudi na državnem nivoju, udeleževati se tekmovanj na vseh nivojih vse do svetovnega prvenstva, izobraževati orače in ostale udeležence tekmovanj oračev. To so sodniki, merilci globine in nadzorniki.

Seveda pa je društvo tudi tvorno. Zgledno je sodelovalo tako z organizatorji državnih tekmovanj pri nas v Sloveniji, to je še sedaj Zveza za tehnično kulturo Slovenije, s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije kot tudi z lokalnimi belokranjskimi društvi v kmetijskem sektorju.

»Sveta si, zemlja, in blagor mu, komur plodiš…« je zapisal naš največji belokranjski pesnik Oton Župančič in pod tem sloganom in v tem razmišljanju je bilo zasnovanih in izvedenih kar nekaj odmevnih prireditev KOBK.

Pri organizaciji tekmovanj belokranjskih oračev smo večkrat povabili k sodelovanju strojni krožek Bele krajine, aktive kmečkih žena, Govedorejsko društvo Črnomelj in seveda kmetijsko svetovalno službo iz Črnomlja.

V začetku našega delovanja smo se srečevali s problemom delegiranja sodnikov na državna tekmovanja, ker jih preprosto nismo imeli. Oračev je bilo kar bistveno več ... Sedaj je slika popolnoma drugačna - imamo kar 11 sodnikov z državno licenco in to dobrih, vrhunskih sodnikov, ki so bili prej še orači, kar je zelo pomembno.

In vse manj vrhunskih oračev, to je dejstvo!

Ker je potrebno za vrhunski rezultat ogromno truda, vlaganj in odrekanj, je kar nekaj dobrih talentiranih oračev to dejavnost opustilo, tako da so bili v zadnjem desetletju na državnem nivoju na sceni med orači samo Filaki, ki so tudi dosegli vseh 40 zmag. Največ »ata« Anton Filak in sinova Jure in Miha.

Nekaj naših, tudi ustanovnih, članov je žal že pokojnih. Ana Strugar je bila naša prva strokovna sodelavka, Niko Požek je bil prvi belokranjski sodnik na tekmovanjih oračev, Ivan Jugovic z Gorenjske, Rudi Bukovec iz Semiča in Tone Starešinič iz Krasinca. Hvala vsem za njihov prispevek k razvoju in uspešnosti delovanja KOBK.

Organiziranih je bilo kar nekaj zelo odmevnih oraških prireditev na visokem nivoju v Dragatušu in Gribljah, največja pa je bila jubilejno 50. državno tekmovanje slovenskih oračev na Lokvah pri Črnomlju leta 2006. Še danes na ta dogodek spominja spomenik ob cesti pri kalu proti Vražjemu kamnu, ki ga je za tisto slovesno otvoritev prvenstva izdelalo družinsko podjetje Kamnoseštvo Plut iz Otovca.

Sicer pa je bila ta prireditev nadstandardna v slovenskem prostoru v primerjavi z vsemi drugimi oraškimi tekmovanji pri nas v vsej 65-letni zgodovini. Tako po protokolarnih zadevah kot tudi po nekaj novostih pri sami izvedbi tekmovanja. Takrat so denimo orači prvič v Sloveniji štartali vsi naenkrat (do takrat so v dveh štartih), kar je pomenilo za sodnike lažje delo. Prvič je bilo organizirano državno tekmovanje oračev s starodobniki ter tudi prvikrat in do sedaj edinkrat državno tekmovanje oračev s konjsko vprego, nenazadnje pa tudi po spremljevalnem programu tega prvenstva. Še danes se nekateri s samimi pohvalami spominjajo tega jubilejnega državnega tekmovanja oračev.

Roland Plut je izdelal tudi vse ostale grafične podobe KOBK in nam seveda oblikoval tudi zbornik, ki je bil izdan letos jeseni, ob 20-letnici delovanja društva. V tem zborniku so predstavljeni vsi pomembnejši mejniki in dosežki ter nekatere večje prireditve, aktivnosti in sodelovanja. Zbornik je dosegljiv v vseh javnih ljudskih knjižnicah v regiji.

V 20 letih delovanja je KOBK pridobil na veljavi in poskrbel za dobro promocijo Bele krajine v Sloveniji in širše po svetu.

Za vse te dosežke in uspehe smo dolžni zahvalo našim podpornikom in pokroviteljem. Med njimi je največji in najpomembnejši Občina Črnomelj. Še v času županovanja Andreja Fabjana smo bili vzorno finančno podprti iz občinskega proračuna, tako se je nadaljevalo tudi v času županje Mojce Čemas Stjepanovič in tudi v času aktualnega župana Andreja Kavška.

V začetku delovanja smo imeli tudi nekaj finančne podpore iz družinskih podjetij KMS iz Dragatuša in TJT Burazer iz Črnomlja, še vedno pa nas s prevozi opreme »oskrbuje« Avtoprevozništvo Miketič TRUCK iz Dolenjcev pri Adlešičih. Tudi iz občin Metlika in Semič prejmemo včasih kaj podpore. Vsem iskrena hvala!

KOBK dobro sodeluje s kolegi s Hrvaške. Večkrat smo bili gostje na njihovem državnem tekmovanju, enkrat tudi tekmovali izven konkurence, prav tako dobro sodelujemo tudi z avstrijskimi kolegi.

Naše društvo je predlagalo tudi nešteto izboljšav in sprememb pri organizaciji državnih tekmovanj in jih naslovilo glavnemu organizatorju pri nas – ZTKS. Večina njih je bila zavrnjena, nekaj za kratek čas tudi sprejetih, a glavno reorganizacijo bo potrebno še narediti! Namreč pobuda velike večine slovenskih oračev, ki je bila izoblikovana še v času delovanja Združenja oračev Slovenije, je ostala še neizvedena in to je, da slovensko tekmovalno oranje prevzame Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS).

Razlogov je več, najpomembnejša pa sta dva, in sicer, da smo vsi, ki sodelujemo na državnih tekmovanjih oračev, člani KGZS in tej hiši pripadamo. Drugi razlog je, da ima KGZS po vsej Sloveniji razvejano dobro mrežo in strokovni kader, ki je potreben za organizacijo regijskih tekmovanj v oranju. V svetu je namreč tako, da so tekmovanja v oranju in s tem plug oziroma brazde simbolno povezana z obstojem človeka na tej obli, zorana polja pa pomenijo osnovo za pridelavo hrane, brez katere pa noben, bodisi še tako pomemben posameznik, ne zmore opravljati svojega poslanstva. Na kmetih bi rekli: »Prazen žakelj ne stoji pokonci!«

Vsem članom KOBK gre zahvala za dolgoletno uspešno delo, tako tistim iz začetka delovanja in vsem tistim, ki smo sedaj aktivni. Kako pa bo v bodoče, bomo videli.