Prva dela na tretji razvojni osi leta 2018

Pod tem naslovom smo našli članek na MMC portalu RTV SLovenija. Nadaljevanje vam posredujemo v celoti:

"Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič napoveduje, da se bo tretja razvojna os, ki bo povezala odročne kraje na severu in jugu države z avtocestnim križem, začela graditi leta 2018.

Belokranjci in Korošci so se že naveličali neuresničenih, desetletje starih obljub vlad, da bodo lahko hitreje dostopali do avtocestnega križa. Zdajšnji infrastrukturni minister Peter Gašperšič zato s previdnostjo napoveduje, da bi lahko prav on in predsednik vlade Miro Cerar dosegla, da se na poteku prihodnje hitre ceste čez tri leta le kaj premakne:"Mislim, da je cilj dosegljiv. Če se na razpisih ne bo kaj zapletalo, bi bil lahko leta 2018 začetek gradnje. Računam, da bova premier in tudi še jaz kot minister skupaj zasadila to lopato."

Cestnina za tretjo razvojno os
Za prebivalce teh odročnih krajev, ki do Ljubljane potrebujejo tudi do dve uri, z ministrstva za infrastrukturo prihajajo vzpodbudne novice. Za dve milijardi evrov vreden projekt gradnje hitre ceste se je namreč našel denar – v celoti bo gradnjo financirala Družba za avtoceste (Dars). Zato bodo že letos začeli z odkupi zemljišč od lastnikov, ki imajo parcele na bodoči trasi. "Vse aktivnosti z odkupi bo pravzaprav zagotavljal Dars, pri čemer bo za financiranje odkupov zemljišč denar šel iz nadomestila za stavbno zemljišče, ki ga plačuje Dars. Tako da je denar za odkupe zagotovljen. Prav tako tudi za gradnjo, saj bodo te ceste cestninske. Torej se bodo financirale na popolnoma enak način, kot se je financiralo celotno avtocestno omrežje s posojili, ki jih najema Dars s poroštvom Republike Slovenije, in potem se bodo ta najeta posojila odplačevala s prilivi, ki jih ima DARS iz naslova cestnin," pojasnjuje Gašperšič.

Slovenija bi se lahko za projekt tretje razvojne osi prijavila tudi v poseben sklad za investicije, ki ga je ustanovil predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker. "To je tudi možno. Treba je videti, ali bo zadolževanje ugodnejše prek bank ali morda prek Junckerjevega sklada. Ta sklad namreč ni nič drugega kot shema, kjer evropska komisija omogoča lažje zadolževanje za infrastrukturne projekte."

Z odkupi zemljišč in prvimi gradbenimi deli se bo začelo na dveh odsekih – med Velenjem in Slovenj Gradcem na Koroškem ter Novim mestom in priključkom Maline v Beli krajini. Oba poteka sta namreč že umeščena v prostor. Celotna hitra cesta, ki bo dolga 200 kilometrov, bo štiripasovnica: »Tako na severu kot na jugu se umešča v prostor kot štiripasovnica in v tem delu do Velenja bo prav gotovo izvedena kot štiripasovnica že takoj v začetni fazi. Medtem ko drugje proučujemo, da bi se v začetni fazi izvedla le dva pasa hitre ceste, kar bi tudi zagotavljajo ustrezno cestno izboljšavo do Koroške. Ko pa bi promet narastel, pa bi se zgradila še dva dodatna pasova.«

Več najdete na spodnji povezavi (vir), kjer si lahko ogledate tudi videoposnetek pogovora med novinarko Petro Bezjak in ministrom Petrom Gašperšičem.