Stara Metlika (183)

Žehta

Piše: Alenka Mežnaršič

Ja neznam koko deleč nazej je, da so lodi začeli prat svoje gvante f kere so b'li oblejčeni. Beli krajnci so pasli ofce, ak so jo zaklali so meli kužo, vouno a bome i hrano, so si ga pa zagvišno i na ražni spekli, ki kdej. Tako so naši stari najprej b'li oblejčeni f kužo sz dlako skupej. Polej so pa babe pozimi, ki so b'li dougi večeri začele to dlako motat i nardile vouno i sz štajžncah so seštrikale jupe, lajbelce a bogme i štumfe. Te štumfe so od spodej na poplatih pršili kužo i to je b'lo za pozimi, poleti so tak i tak hodili bosi i na pu goli. Več ondej so nabirali D vitamin, zato niso meli ne covida i ne drugih naših zdejšnih novodobnih bolezni. Našli so oni i lan i konoplo, tko so si sešili prve gate, plahte, robače i bergeše. Ženske so si sešile, zna se na roke i sz iglah, ki so jih nar'dili morbit i kovači, i fsakojake kikle. Je treba babe zaposlit, da jim ne grejo neumnosti po glavi. Že f unih cajtih se je za k maši drogač oblejklo. Za sakdan je b'lo pa uno, več ponošeno i zguleno.

POlej so pogruntali, da se je to čez cel teden, na deli zažmulilo i fmazalo. Na konc tedna f soboto se je b'lo treba jsleč iz uniga, ki so cel teden nosili i oprat. F soboto se je treba f škafi ožornat i fmit. Najprej so se ate, tam na štirni ofucali, polej so mama dečurlijo , ki je vreščala i cvilila oprali unih svalkof, ki so se čez teden nabrali. Mama so dečurlijo preoblejkli f frišne robačice, ki so b'le čiste kaj padani sneg. Nazadne so na vrsto pr'šli i mama, kdej je fse več krenlo spat. Tako so b'li fsi za k maši čisti i friški, dišali kaj rože na vrti. Nazadne so šli i mama onako čisti k ateti spat, koko, da ne bi?

Je b'lo pa treba to hmazano i posrano bi se reklo perilo i gvante iše f soboto namočit, da se je do pondelka malo razmočilo f škafi. F pondelek so pa mama i kaka teta te robačice, gate, bergeše i drugo drgnle sz duma narjeno žajfo. To kaj se je izsleklo f soboto je b'la mala žehta, kdej so se pa plahte, ki so jih nardili iz konople i lana i je b'lo tega več so meli pa vel'ko žehto. Najprej so b'li oblejčeni sam uno kaj so duma platna nardili i natkali, k'snej so si več kup'li f štacuni kake druge bulje gvante. Ženske so si kuple robce za na glavo raznih barf i fertohe pa pred kiklo. Tako se je mejn poznala fmazanija. Ene so mele več na konci tedna cel špajzcetel na fertohi. Ak si malo bulje pogledou si znou kaj se je kuhalo, sej jako različno se tak i tak ni. To kaj so duma na nivah predelali. Repa, korejne, kromper, zele f tako hrano je b'lo dobro ak je stala prasica, f štrukle je mogla pa krava, drogač niso b'li zanič. Belo so f kotli al pa f žehtnem lonci izkuhevali, črno pa f t'stem lugi, ki je ostou od belega. Polej so deli f čebrico, nečke al pa na perilnik, svitek na glavo i hajdi f Obrh izplahevat. Tam so b'le več druge ženske i dekliči, ki so glih tako pr'nesle na glavi i svojo domačo žehto. Od perila so b'le samo moške gate, zakej ženske ondej iše niso nosile izpod kikle n'č, d'ns bi se reklo, spodnih hlač. Pr'bližno tako kok je i d'ns, ki majo samo štrik zarinen med guzaro. No tam so to perilo i fse kaj so pr'nesle sz saboj k vodi, zložile na kam'n praf zapraf na škarpo. Kera je prej pr'šla je mela čisto vodo, kera je dougo rit prtiskala f pojstli je b'la zadna i voda baš i ni b'la lepa i čista. Zato so se fčasih znale i pokarat i skočile ena f drugo se vlejkle za lasi. Tam f Obrhi se je fse sznalo, ker hodi h keri spat, kera je noseča, ke so se moški stepli, kera je črna izpod oči, kam je šla bab'ca. Kdu bo za župana, a bome so se tam f potoki i županove,sodnikove, vučitlnove, nadvučitlnove, trgofčeve i birtove gate splahevale. Dobro, tam je b'lo več fse sežuleno i se ni vid'lo ne rjavo odzad i ne žouto odspredej. Znate, kok je mož ženo fpašou, kok se naj gate oblejče, kero je odspredej i kero odzadej. Pa mu je rekla: » Bedak, stari, kaj se še nisi navuču, odspredej ti je žouto, odzadej rjavo.«

Tam f koriti, ki se je splahevalo, so si babe dele kako cujno pod kolen, da se niso pr'tiskale na mrzlo škarpo. So se pa ob praščinah i čreva prala dol, ne znam ako so ribe un drek pojele, je pa krenu proti Majlonti. Niso pa samo tukej prali pr' izviri, so i f Majlonti uni, ki so tam živeli. Znate plahte so jako velike i b'le so iz hodnega, domačega platna, težke ko vrag. Pa so si ženske pomagale ena drugi, da so primle fsaka iz ene strani i zvijale plahte, to vam je b'la prva centrifuga. Fučka se vam d'ns, čisto perilo hitate f stroj, narihtate na kulko čete prat i gijo Muri naj se pere, fliknete f sušilca, peglat skorej ne rab'te. Če nimate cajta zložit naj pa fsak svoje vlejče i je. Kaj se tiče koupajna, se tuširate kdej se vam zvidi i ob jutrih kdej rit pr'zdignete i zvečer preden grete f krevet. Pozabli ste kok je treba obejšat perilo na špago, sej ja s'm tudi, poleti še še pozimi pa moj sosed tako kuri, da jma cela Metlika sončni mrk.

Navadno so ženske same prale al pa domača punce i dekle, bulje gospe so mele pa najete ženske, da so jim prale. Zanimivo je b'lo, da so perice t'sto, ki je oprala i kren'la proti domi ogovarjale, stu na vuro.

Klub fsemu je b'lo tako živlejne lepo!