Stara Metlika (256)
Juš Mihelčič: "Se še kdo spomne tovarišice Jelke? Tukaj je razred 2b leta 1956. Potem je klamlu odšla iz Metlike, ki se jo vedno rada spominja. Mislim da živi v Ljubljani in je stara 93 let."
Franc Gornik: "Jelke se spomnem, čeprav me ni nikoli učila. Veljala je za strogo učiteljico. Takrat so imeli v osnovni šoli poseben sistem prevzemanja razredov. Mislim, da so se menjale praviloma na 2 leti in tako nisem bil nikoli deležen Pike, kot dobre tovarišice in Jelke, kot "šarf" tovarišice. Na sliki je velik razred in sem opazil tudi nekaj mojih sošolcev iz 1. razreda, od katerih so postali nekateri tudi dobri podjetniki. Če prav vem, se je Jelka odselila iz Metlike, ko se je razšla z Bracotom. Lepa slika!"
Mirjana Furlan: "Gospa Jelka Gortnar, imela nas je v 5. razredu o.š., stanuje blizu mene. Povezani sva že od leta 2014, ko sem jo peljala na srečanje naše generacije k Badovincu na Jugorju. Gospa Jelka je stara 93 let, a njen um je mlad. Izredno je načitana in razgledana. Še vedno bere beletristiko in poezijo, naročena je na Delo in Mladino. Bila sem večkrat pri njej doma, takrat mi je pripovedovala o svojem težkem življenju. Med II. sv. vojno je bila kot najstnica internirana v taborišču v kraju Feilnbach v Nemčiji. Od tam ima "lagersko" fotografijo, ki mi jo je dala na enem od obiskov pri njej, jaz pa jo tukaj prilagam. Kakšno novejšo bom objavila na mojem osebnem fb profilu. Po dopustu jo bova s Petrom obiskala v DSO Šiška, kjer biva od aprila letos."
Oto Nemanič: "V tretjem razredu, v pritličju je bil en razred od Koležnikove eden pa od Želetove.Nekoč smo morali prinesti glino za izdelavo raznih predmetov.Med odmorom je nekdo vrgel kepico gline v nasprotni razred nekomu v glavo. Nazaj sta prileteli dve. Tako se je začel"razredni boj z glino". Hodnik več ni bil prehoden. Šele vpitje učiteljic s hodnika je boj malo upočasnil. Koležnikova učencev ni tepla, le postavila je po njenem mnenju najhujše v vrsto pred tablo in poslala dežurnega po tovarišico Jelko. Prišla je z hitrimi koraki v razred, obstala za trnutek, nato pa podelila po vrsti vsakemu na vsako stran eno bogovsko klofuto. Nihče se ni bunil. Tisti, ki smo jo odnesli brez posledic pa smo gledali v tla v upanju, da se kdo ne spomne še na nas."