Stara Metlika (324)

Božidar Flajšman: Pustovanja v Metliki, 1920, 1965, 1966

Med drugim lahko v zapisniku iz leta 1965 preberemo, da je v razpravi o glavni točki pustovanja, to je napadu Turkov na Metliko, ′gad′ Zvonko Hanzelj ugovarjal scenariju. Ni se mu zdelo prav, da bi Turki zmagali, zažgali Metliko in Metličane odpeljali v sužnost. Menil je, da bi bilo bolje, če bi Metličani premagali Turke in jih nato zvezali. »Kopaševič (vodja Gadje zalege, organizator pustovanja) mu je objasnil, da se to ni nikoli zgodilo in da ne gre pretvarjati zgodovine. Tako je Hanzljev predlog žalostno propadel.«

Iz knjige Božidarja Flajšmana: Podobe časa, Metlika na razglednicah, 2015

1. Pustovanje v Metliki leta 1920. V Metliki imajo pustovanja dolgo tradicijo. Prav zanimiv dogodek sega v leto 1829. Opisuje ga Ivan Navratil (1825-1896), urednik prvega slovenskega mladinskega časopisa Vedež, slovničar in etnograf, leta 1849 v svojem rokopisu: »kar se je v Metliki od leta 1408 posebnega zgodilo.« Spominja se, da se je takrat v Metliki »strašno dosti ljudi v šeme in maškare napravilo. Pustov pogrebni sprevod so vodili godci, ki so jahali na konjih. Pusta so na nosilnici nosili štirje našemljeni možje, dva dimnikarja pa sta ga z metlo božala po obrazu. V žensko oblečen fant je predstavljal pustovo nevesto. Od zadaj se je nato pomikala za pustom dolga vrsta maškar in te so se zaganjale v dekleta, ki so iz Obrha nosile vodo. Ko se je povorka bližala proštiji, je stopil na cesto tedanji metliški kaplan Friderik Baraga (1797 – 1868) z razpelom v roki in ker je zamenjal pustovo lutko z živim človekom, vzkliknil: 'Križajte ga, križajte vnovič'.« Vsi, ki so bili ob tem dogodku prisotni, so se zakrohotali, Baraga pa se je osramočen zaradi svoje zmote vrnil v proštijo. Pusta so potem odnesli na Kolpo, ga z mostu vrgli v vodo in tako pokopali. Navratil potem še pristavlja »da nikdar potem ni bilo v Metliki več toliko šemarije.« Niso pa bili vsi metliški prošti (prošt je v Metliki predstojnik nemškega viteškega reda) tako nastrojeni proti pustovanju, kakor je bil kaplan Baraga. Prošt Danijel Trček (1819 – 1887) je dal maškaram na pustni torek v komendi (stavbi nemškega viteškega reda v Metliki) v uporabo sobe, kjer so se lahko preoblačile in pripravljale na povorko. Trčkov oskrbnik Anton Kamenšek je bil glavni ceremonier pustne povorke.

2. Leta 1965 je Metlika praznovala 600-letnico obstoja. Ob tej priložnosti je organizator Gadja zalega pripravila imenitno pustovanje. Osrednji del pustnega karnevala je bila Podelitev mestnih pravic, glavna atrakcija pa napad turške konjenice na srednjeveško Metliko, ki so jo kot maketo postavili na Trgu svobode. Maketo so izdelali mizarji Julij Bezek, Anton Grašič in Niko Sumina, poslikali pa so jo mojstri pleskarji Martin Črnugelj in Jože Gršič. Turki so mesto napadli s topom, ki ga je izdelal metliški kovač Ivan Plavec. V Turke preoblečeni konjeniki, ki jih je vodil metliški tapetnik in sedlar Tone Koželj – Džindži, pa so prihrumeli na Trg svobode in mesto zažgali. Mlada dekleta so odvedli v harem, mlade fante pa odgnali v janičarje. Harem (viden tudi na razglednici) je organizirala Marica Županič. V Dolenjskem listu so o pripravah na to pustovanje zapisali: »Zvečer so »zlezli metliški ′gadje in belouške′ iz svojih brlogov in se zbrali v dvorani kina. Ob vhodu je dobil vsakdo kozarček ′kačje sline′ in gosje pero, ki si ga je moral zatakniti v lase ali za klobuk«. Zgodovinski viri, ki natančno in duhovito predstavljajo priprave na pustovanja v 60. letih prejšnjega stoletja pa so zapisniki sestankov 'Gadje zalege', ki jih je zapisoval Slavo Orlič, tudi sam že od konca druge svetovne vojne aktiven udeleženec pustnih norčij. Po poklicu je bil sodnik za prekrške, zato se na nekem vabilu šaljivo poimenuje Homo Zazakrške. V zapisnik seje na kateri so razpravljali o turškem napadu Metlike je med drugim zapisal: »Na masovni sestanek je prišlo 313 ′gadov in beloušk′/…/ V razpravi o glavni točki pustovanja, to je napadu Turkov na Metliko, je ′gad′ Zvonko Hanzelj ugovarjal scenariju. Ni se mu zdelo prav, da bi Turki zmagali, zažgali Metliko in Metličane odpeljali v sužnost. Menil je, da bi bilo bolje, če bi Metličani premagali Turke in jih nato zvezali. Kopaševič mu je objasnil, da se to ni nikoli zgodilo in da ne gre pretvarjati zgodovine. Tako je Hanzljev predlog žalostno propadel

3. Leta 1966 je bila tema glavnega dela pustnega karnevala Kolumbovo potovanje, v katerem je Kolumb odkril Metliko. Zadružni kamion z voznikom Tonetom Horvatom so preoblekli v ladjo Santa Marijo. Ladjo so s svojimi pomočniki zgradili mizarji Tone Grašič, Niko Sumina in Ivan Simonič – Vani. Ko so bila mizarska dela končana, so začeli delati pleskarji, ki jih je vodil Martin Črnugelj. Pomočnika sta bila Stanko Trček in Igo Vraničar, medtem ko je bil Janko Prevalšek, takrat še vajenec. Izdelali so tudi ladjo Nino na kateri so se vozili muzikanti. Krištof Kolumb je bil Martin Črnugelj, kraljica Izabela pa Vika Fuxova.

4. Pustovanje leta 1966. Na vozu, takoj za Kolumbovo ladjo, so se peljali člani Glavnega 'gadjega gnezda' in deželni glavar. V Glavnem 'gadjem gnezdu' so bili: Božidar Flajšman – Kopaševič, Karel Hanzelj, Živka Bračika, Marica Županič, Manek Fux, Pavla Hanzelj, Janko Bračika in Martina Kremesec. Čeprav so imeli pod svojo komando vse od ladij do najnovejših limuzin in raket, so se zanesli na soliden domač prevoz – z voli.