Kako pomagati osebi v duševni stiski?

V petek smo v Kreativni hiši mladih gostili univ. dipl. psih. Nastjo Salmič Tisovec, koordinatorko za področje duševnega zdravja programa MIRA, ki deluje pod okriljem Nacionalnega programa duševnega zdravja na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Usposabljanje je bilo organizirano s strani Zavoda za turizem, kulturo, šport in mladino Metlika ter Mladinskega centra Bit.

Za ta korak smo se odločili, ker se zadnje čase vedno znova vračamo k debatam, da tovrstnih vsebin v Beli krajini primanjkuje, javnost pa je vse bolj zainteresirana in potrebe po temu so precej velike. Čeprav so vsebine programa Prve psihološke pomoči primerne za komunikacijo z odraslimi, smo želeli, da je prvo usposabljanje v Beli krajini namenimo predvsem vzgojiteljem, učiteljem, mentorjem, trenerjem in vsem, ki delajo z otroki in mladino. Program je prilagojen splošni javnosti in nudi konkretne informacije o tem, kako prepoznati osebo, ki je v duševni stiski, kako k njej pristopiti in ji pomagati.

Živimo v svetu, kjer vse teče vedno hitreje, otroci in mladostniki, pa tudi odrasli, so v stiku s preveč informacijami in seveda tudi pod vse večjim pritiskom. Problemi na področju duševnega zdravja se pojavljajo, stiske se poglabljajo, njihovo število žal narašča. Ko postane situacija resna, ugotovimo, da se čakalne dobe v zdravstvu podaljšujejo, da je potreba po strokovni pomoči iz dana v dan večja, veliko posameznikom pa se zdi celo nedostopna, še posebej za tiste, ki prihajajo iz ogroženih skupin. Prav tako se še vedno premalo govori o duševnem zdravju, o njegovem pomenu in o dostopnosti. Kot se lahko vsi srečamo z duševno stisko, smo prav tako vsi lahko pomemben vir pomoči in podpore nekomu drugemu.

Psihološka prva pomoč je osnovna podpora, ki jo lahko nudimo osebi z (razvijajočo se) duševno težavo ali stisko. Tako kot znanja iz prve pomoči so tudi znanja psihološke prve pomoči ključna, saj pomagajo osebi v stiski, dokler ni na voljo strokovna pomoč ali se stiska ne razreši.

Sprva smo se posvetili depresiji, se seznanili z glavnimi pojmi, kako jo prepoznati, kako se pogovarjati z nekom, ki ima diagnozo ali kaže simptome, ter kako po potrebi osebo usmeriti k pravim strokovnjakom. V drugem delu smo spregovorili o samomorih in poskusih samomora, prav tako smo dobili ogromno koristnih informacij, kako postopati, kam se obrniti. Predvsem pomembne pa so bile informacije, kaj ne narediti in katerim stavkom se je dobro izogniti. Sledil je zadnji del, kjer smo se preizkusili v igri vlog. Imeli smo priložnost se postaviti v čevlje nekoga, ki je v stiski, spet drugi so bili prijatelji ali znanci, ki so z različnimi pristopi poskušali tej osebi pomagati, ostali pa so bili opazovalci.

Usposabljanje smo zaključili z obširno debato, polno vprašanj, predlogov in usmeritev. Vsekakor smo se na koncu strinjali, da smo pridobili nove izkušnje in znanje, ki nam bo koristilo tako v osebnem, kakor tudi v poslovnem življenju.

Hvala vsem udeležencem in sodelujočim, da ste bili del tega usposabljanja. Vsekakor bomo tudi v prihodnje organizirali podobne dogodke, saj vidimo, da lahko tudi kot posamezniki veliko prispevamo k boljšemu počutju ljudi okoli nas.

Prilagamo link do priporočil, kako postopati v primeru, da se vi ali vaši bližnji znajdete v duševni stiski; PREPOZNAM, PRISTOPIM, POMAGAM.

Vabljeni tudi, da prisluhnete podkastu na povezavi TUKAJ.