Vid Kavčič: Vedno bolj me vleče nazaj v Črnomelj

V podkastu Številke, ki ga pripravlja novinar RTV Slovenija Slavko Jerič, so tokrat gostili študenta fizike Vida Kavčiča, ki je navdušen nad astronomijo. Kot srednješolec je uspešno tekmoval na astronomskih olimpijadah, danes pa v ekipi sodeluje kot mentor. Govor je bil o sreči v vesolju, šolskih klopeh, zahtevnosti mature in še marsičem.

Matura kot "birokratska svetnica" srednješolskega izobraževanja

Vid se je v pogovoru med drugim dotaknil mature, ki jo je sam opravljal pred dvema letoma in za katero pravi, da je bilo to eno najbolj dolgočasnih obdobij njegovega šolanja, saj mu ni predstavljala posebnega izziva. "Pri vsem maturitetnem pompu me strašno živcira to, da je to neka 'birokratska svetnica' celotnega srednješolskega izobraževanja. Ko smo se v prvem letniku srečali z raznimi predmeti, so nam učitelji takoj rekli, 'to pa so pomembne stvari, ki jih morate vedeti za maturo', in potem se matura spremeni v neko strašno zadevo, ki se v resnici uporablja za preverjanje znanja. Učni proces v srednjih šolah se potem usmerja zgolj v poglavja, ki jih je treba znati na maturi, nekaterih sicer zanimivih stvari pa se potem ne predela in bolj predstavljajo oviro, ne pa spodbudo za kakovosten učni proces. To me v zgodbi o maturi najbolj moti, ker samo preverja znanje, ko pa pridemo do kakšne izvirnosti ali kreativnosti, kar je v bistvu še najpomembnejša stvar, pa tega nimamo. Znanje in podatke namreč lahko dobimo v vseh možnih kanalih, kreativnosti pa za zdaj ne moreš kar tako 'prebrati' na internetu," je kritičen.

Čeprav je bil ob koncu osnovne šole prepričan, da bo šel študirat matematiko, ga je pri vpisu na fakulteto zanimalo precej stvari, tudi umetnost in književnost, a je na koncu izbral astronomijo. Astronomija ima po njegovem namreč to prednost, da ljudi navduši. "Mrk, polarni sij ali kaj tretjega v meni spet prebudi otroka in me spomni, zakaj sem se odločil za astronomijo. Ta dogajanja nas v bistvu postavljajo v razmišljanje, da smo zares majhni in da Zemlja v resnici v vesolju ni nič posebnega. To je včasih zelo težko sprejeti, ker živimo res zelo osredinjeni na Zemljo in našo civilizacijo. Preskok, da Zemlja ni nič posebnega, je za marsikoga strašljiv," pravi.

Prijetni spomini na šolske dni v Črnomlju

"Ob zaključku osnovne šole se spomnim učiteljice fizike Jožice Kuzma, ki me je takrat s svojim navdušenjem nad astronomijo zelo potegnila v to vedo in v meni prebudila tistega otroka, ki zazrt v nebo občuduje vesolje. To me je vedno bolj privlačilo tudi v srednji šoli, s tem pa sem se počasi oddaljeval od matematične ideje. V srednji šoli sem spoznal ogromno odličnih profesorjev ter mentorjev s področja astronomije. Moram omeniti Andreja Guština (s katerim sva sodelovala zaradi tekmovanj iz astronomije), v isti sapi tudi zdajšnjo profesorico Dunjo Fabjan, Andrejo Gomboc, srednješolskega profesorja Vincenca Petruno ... To so ljudje, ki so me že na začetku gimnazije z raznimi predavanji strašno potegnili v astronomijo.Vseeno sem bil še nekaj časa neodločen, saj me zelo zanima tudi književnost, razmišljal sem o študiju primerjalne književnosti, na koncu četrtega letnika pa se je res izkazalo, da študij fizike 'pokrije' veliko tem, hkrati pa se z umetnostjo in književnostjo še vedno lahko ukvarjam v prostem času," razlaga Kavčič, ki ga še posebej veseli, da so tudi danes učenci iz Črnomlja uspešni na tekmovanjih iz astronomije. Čeprav trenutno večino svojega časa preživi v Ljubljani, pa ima na svoje šolske dni v Beli krajini prijetne spomine.

"Zadnje čase zelo rad odhajam domov v vas Rodine pri Črnomlju, v hiško sredi gozda, kjer živimo z družino. Ta kraj je res fantastičen, tam si res odpočijem. Veliko sem v Ljubljani, a iz leta v leto me v resnici vedno bolj vleče nazaj v Črnomelj, kjer se ustavi ritem in pripomore, da lahko res odpočijem in podružim s prijatelji," je še povedal Vid Kavčič. Celotnemu pogovoru z njim lahko prisluhnete TUKAJ.