»Vlada nas sploh ne sliši« ...

... nosi naslov članek v včerajšnjem spletnem Delu, ki se nadaljuje tako:

"Sodevci, Vinica – Da so zadnje obilnejše padavine pokazale nevarnosti, ki so posledica postavljene žične ograje na meji s Hrvaško ob Kolpi, so včeraj spet opozorili tamkajšnji krajani. Okoli pet tisoč jih je do zdaj tudi podpisalo peticijo, v kateri sporočajo, da so proti žici.

Gibanje ob Kolpi je na nekaterih delih že nekaj časa omejeno. V sončnih žarkih, ki so se včeraj tu in tam prikazali po obilnem deževju dan prej, so se na njenem obrežju svetila rezila žice, ki jo je slovenska vlada dala postaviti, ker naj bi z njo, kot zatrjuje, usmerjala migrantske poti. »Ne moremo do vode,« pove Marija, ki živi blizu obrežja reke v Sodevcih. »Z žico so ogradili tudi edini vodnjak, kamor gremo, če nam zmanjka vode.« Spomni se, kako »veliko vojakov« je bilo na obrežju reke, ko so sredi novembra tam začeli postavljali žične kolute. Danes, kot pravi, tja ni več skoraj nikogar. »Nekako smo se navadili na žico. Vsi so tiho in tudi jaz sem,« reče, medtem ko pogleduje proti obrežju. »Kaj bo, če se bo kdo utapljal?«

Andrej Rade nedaleč stran vodi Turizem na vasi. Med drugim organizira rafting, ribilov in pohode. Od močnega deževja, ki je tudi ta del Slovenije zajel med vikendom, nenehno spremlja gladino Kolpe. Z roko je pokazal na prvo hišo, ki je kakih šestdeset metrov oddaljena od obrežja, na katerem je žična ograja. »Kolpa lahko poplavi vse do te hiše,« je opozoril. »Tokrat voda ni bila tako visoka, če pa bo veliko dežja, bo to katastrofa, ker bo žica v Kolpi.«

Podobno opozarja tudi Boštjan Domitrovič, predsednik Ribiškega društva Črnomelj, z dvigom vode, pravi, obstaja nevarnost, da se bodo v žico ujele ribe. »Ko voda naraste, se ribe umikajo proti obali in se bodo ujele v žico. Lahko tudi poginejo,« razlaga ribič. Žična ograja je že zdaj po njegovem mnenju nevarna, saj je na nekaterih delih postavljena v vodo, zato bi nujno morala biti odstranjena. »Če nas primerjam z lovci, imajo oni lovišča zunaj, nam pa so zaprli dostop do vode, čeprav državi plačujemo koncesijo, da lahko lovimo.« Tudi zato se bodo jutri skupaj s predstavniki Ribiške zveze Slovenije sestali z državnim sekretarjem na notranjem ministrstvu Boštjanom Šeficem, ko bodo razpravljali o žici. »Če žice ne bodo odstranili, bomo zahtevali oprostitev plačila koncesije,« še pove Domitrovič.

»Žica ni rešitev«

Da so takoj, ko so zaznali dvigovanje gladine Kolpe in ko je ta začela poplavljati, angažirali pristojne enote policije in predstavniki slovenske vojske, so včeraj sporočili iz urada vlade za komuniciranje. Ugotovili so, da je bil »del ograje poplavljen, a nepoškodovan«. Ne glede na to, so še zapisali, bodo nekateri deli preprek, kjer je pretok najmočnejši, tekom dneva odstranjeni. Napovedali so tudi, da bodo »sedanje začasne tehnične ovire«, kot v vladi pravijo bodeči žici, zamenjali s panelno ograjo. Ta sicer že stoji na nekaterih delih v Vinici. V kampu, ki leži nedaleč stran od mejnega prehoda, jo je bilo včeraj mogoče opaziti na tleh, pripravljeno, da se jo postavi na obrežje Kolpe.

Nataša Letig Žagar iz Turistično-športnega društva Kostel medtem pripoveduje, da so že ob napeljavi žice opozarjali na nevarnosti, a jih ni nihče poslušal. »Žica je bila zdaj ponekod v vodi, ni pa je še potegnilo v strugo, kar se ob nadaljnjih padavinah hitro lahko zgodi. In potem bo žica povsod,« ocenjuje Letig Žagarjeva. »Žica ni rešitev, nevarna je tako za ljudi kot živali. Ni humana in ločuje dva bregova, ki nikoli nista bila ločena.«

Na najbolj ogroženih mestih bi jo začasno odstranili

Na to številni prebivalci Obkolpja opozarjajo že dalj časa. Podobno meni tudi županja Črnomlja Mojca Čemas Stjepanovič. »Žica, takšna, kot je, vsekakor ne sodi v okolje ob reki Kolpi.« Ker se, kot pravi, na občini bojijo, da bi ob obilnejših padavinah žičnata ograja lahko zaradi teže vodnega plavja popustila in se odtrgala, se zdaj dogovarjajo, da bi jo na najbolj ogroženih mestih začasno odstranili. Toda tako, da bi jo lahko postavili nazaj, ko bi voda upadla. Da pa je žico ob Kolpi treba odstraniti, sporoča skoraj pet tisoč podpisnikov peticije Mi smo proti. Žica po njihovem mnenju ni rešitev in je nevarna za ljudi in živali. »Za zdaj še nismo zasledili niti enega begunca na območju naše občine. Zaradi geografskih značilnosti terena bo mogoče nekaj manjših skupin ljudi ilegalno prestopilo mejo tudi pri nas. Vendar so tudi oni samo ljudje. In obstajajo drugačni načini, da se jih usmeri na mejne prehode,« so zapisali v peticiji. Županja Kostela Lili Butina jih pri tem podpira. Pravi, da se je udeležila tudi decembrskega protestnega pohoda ob žici. »Pomembno je, da so ljudje to zaznali kot problem. Drži pa, da najbolj trpimo krajani, ki tukaj s tem živimo.«

Andrej Rade je podpisal peticijo proti žici. Predvidoma prihodnji teden naj bi jo predali vladi v Ljubljani. Toda Rade od tega ne pričakuje prav veliko. »Vlada je imuna, saj nas sploh ne sliši,« opozarja. »Niso nas vprašali, ko so žico postavili, nasprotno, celo telefoni nam takrat niso delali, in tudi zdaj nas verjetno ne bodo.« Pri tem spomni na žico, ki so jo konec decembra v znak protesta postavili sredi Tromostovja v Ljubljani. »Kdor jo je tja postavil, ni mislil narobe, hotel je le pokazati Ljubljančanom, kaj to pomeni. Zdaj so lahko videli, s čim moramo tu živeti.«

Medtem pa so s policijske postaje Ormož včeraj sporočili, da so blizu mejnega prehoda Središče ob Dravi neznanci »poškodovali« petnajst metrov žičnate ograje, ko so jo »večkrat prerezali«."

Medtem, pa je 38 podpisnikov medijem poslalo pisno stališče o nepotrebnosti rezilne (žičnate) ograje, ki ga najdete v prilogi.