"Zdaj je nujno gasilsko prilagajanje"

Julij je bil najtoplejši mesec na svetu v zgodovini meritev, je potrdil evropski program za podnebje Copernicus. Mesec so zaznamovali vročinski valovi in požari po celem svetu, ki so pripomogli k temu, da je bila povprečna temperatura za 0,33 stopinje Celzija višja od zadnjega rekordnega julija 2019.

Na letošnji najbolj vroč dan, 17. julij, so v Beli krajini izmerili 37,2 stopinje Celzija. Lani smo zabeležili še višje temperature. V Dobličah pri Črnomlju se je 23. julija ogrelo na 39,4 stopinje Celzija.

Letošnje poletje je tako prineslo nove izredne vremenske razmere, od neurij, toč, suš, vročin do katastrofalnih poplav, ki smo jim priča v teh dneh. Po oceni klimatologinje Lučke Kajfež Bogataj je k temu botrovalo več dejavnikov, preseneča pa sočasni pojav vročinskih in padavinskih rekordov.

»Vsako leto smo priča novim meteorološkim rekordom in jih kar že pričakujemo. Kar pa letos preseneča, pa je sočasno pojavljanje tako vročinskih kot padavinskih rekordov in to po vsej zemeljski obli skoraj naenkrat. Dogajanje in škode so nenadoma, tako kot ogrevanje planeta, globalne,« za STA pojasnjuje klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj.

Na vprašanje, kaj vse je botrovalo nastanku izrednim vremenskim dogodkom, odgovarja, da so se že junija temperature zraka, tal in oceanov pospešeno dvignile nad povprečne vrednosti, njihova odstopanja v globalni skali pa so bila največja v zgodovini meritev. Izredno topel je bil tudi Atlantski ocean, deli Sredozemskega morja pa so bili na začetku poletja za vsaj štiri stopinje toplejši od povprečij.

Vseh vremenskih scenarijev še nismo izkusili

Glede prihodnjih vremenskih scenarijev Kajfež Bogataj pravi, da smo večino vremenskih situacij, ki nas čakajo, že izkusili, »vseh pa zagotovo še ne«. Pri tem se moramo po njenih besedah zavedati, da »stoletne vode« po novem postajajo »desetletne vode«, vremensko nevtralna ali varna pa nič več prav nobena regija v Sloveniji. »Povsod lahko dobimo na primer rušilne vetrove ali mogočno točo. Zlasti neugodno pa je spoznanje o nelinearnih povezavah med vremenom in škodami. Dvakrat več dežja na primer lahko povzroči tudi štirikrat večjo škodo. Torej nas že na videz majhne spremembe podnebnih spremenljivk morajo skrbeti,« opozarja klimatologinja.

V luči zadnjih dogodkov bodo ključnega pomena tudi prihodnji odzivi države na področju prilagajanja na podnebne spremembe, kjer smo po oceni Kajfež Bogataj v Sloveniji »povsem zaspali«. Glede blaženja izpostavlja obstoj živahnih razprav o sončni in jedrski energiji, električnih avtomobilih, pametnih omrežjih ter načrtov in ciljev »vsaj na papirju«. Kljub vsemu, opozarja, »smo spregledali, da so podnebne spremembe že tukaj in bodo tukaj tudi ostale«.

»Država ni bila sposobna spraviti skupaj celovite strategije prilagajanja, ki bi lajšala težave vseh sektorjev in s tem vseh nas. Prostorsko planiranje je še vedno prepuščeno interesom kapitala in ne nacionalne varnosti. Interventni zakoni v preteklosti, ad hoc izplačevanje odškodnin in celo kupovanje všečnosti pred volitvami z obljubami so bili sila neučinkoviti prijemi,« je kritična klimatologinja, ki dodaja, da je ob tem izostal tudi najcenejši ukrep ozaveščanja in obveščanja prebivalstva prek izobraževalnih programov. V luči pomanjkanju medresorske institucije in potrebne kritične mase, ki bi se s tematiko ukvarjala, pa so ljudje posledično prepuščeni vzgoji prek družbenih omrežij, ki »stopnjuje čustva, ne pa razumevanja razmer, v kateri smo«.

Plut: Spremembe morajo biti hitre in radikalne

Da morajo biti spremembe hitre in radikalne v tedniku Mladina opozarja tudi geograf in okoljevarstvenik Dušan Plut. »Posledice podnebnih sprememb so nas absolutno prehitele,« pravi upokojeni profesor, zdaj svetovalec Slovenske akademije znanosti in umetnosti na področju okoljevarstva. Naši ukrepi, zmanjševanje toplogrednih plinov in prilagajanja, močno zaostajajo,« pravi in dodaja: »Še več: vse pogostejše ekstremne vročine, požari, suše, bolezni in neurja, ki so posledice podnebnih sprememb, dodatno uničujejo naše gozdove, biotsko pomembna mokrišča in druge ekosisteme ter dodatno šibijo zmožnost naravnega blaženja podnebnih sprememb.«

Ob vsem tem se pri nas celo pojavljajo ideje, da se zmanjšata zaščita in obseg naravnih ekosistemov, kot so območja Nature 2000, ki so ključna zelena infrastruktura za blaženje podnebnih sprememb. Kot enako nerazumljivo Plut navaja krčenje urbanih zelenih površin, na primer v Ljubljani, kar zmanjšuje zmogljivost blaženja visokih temperatur. »Zdaj je nujno čimprejšnje, lahko bi rekli, gasilsko prilagajanje. Radikalno moramo pospešiti procese prilagajanja vseh dejavnosti in načina ter takoj radikalno povečati podnebno odpornost slovenskih pokrajin oziroma ekosistemov,« poudarja. Pospešiti moramo vse, od energetskih do gradbenih sanacij, nevzdržno je, opozarja, da v neurjih nastaja velika škoda zlasti na infraastrukturi: »Razkrivale so se strehe šol, vrtcev, zdravstvenih domov, kar je nesprejemljivo. Tukaj je treba zakonsko zaostriti standarde,« je prepričan častni semiški župan Dušan Plut.