Že trinajsta sodba nov udarec za semiškega pivovarja

Pred dnevi je Semičan Zemir Begić, ki je nekdaj priložnost za uspeh videl v pivu z izvlečkom hmelja in navadne konoplje, prejel že 13. sodbo, ki je bila zanj nov udarec. Od države je za izgubljeni zaslužek, izgubljeno hišo in opremo pivovarne pa tudi zaradi nezmožnosti uporabe patenta terjal 12 milijonov evrov, po zdajšnji sodbi, pa ne bo dobil nič. Sodišče mu je namesto tega odmerilo kar 37 tisoč evrov stroškov, ki jih mora poravnati, pišejo Slovenske novice.

Sodna kalvarija semiškega pivovarja zaradi proizvodnje piva Mery Jane, ki je vsebovalo izvleček navadne konoplje, traja že od daljnega leta 1998. Odvetnik globoko razočaranega Begića, Borut Škerlj, je povedal, da je sodišče zavrnilo vse zahtevke zoper državo z obrazložitvijo, da izgubljeni dobiček ni dokazan z več kot 50-odstotno verjetnostjo, da ni dokazana škoda iz naslova izgubljene intelektualne lastnine z več kot 50-odstotno verjetnostjo, da navadne škode zaradi izgubljene nepremičnine (sodišče ne piše o stanovanjski hiši) in pivovarne ni mogoče priznati, ker so bila to osnovna sredstva družbe Izbor d.o.o., in nujna za opravljanje dejavnosti ter da ni mogla nastati samostojna škoda, če se uveljavlja izgubljeni dobiček, in da "ne obstaja vzročna zveza".

Sodišče v sodbi večkrat ponavlja, da tožnik ni zmogel dokaznega bremena. Glede na dolgotrajnost postopkov in manevre zavlačevanja države, je po mnenju odvetnika stališče obžalovanja vredno. Škerl tudi meni, da Zemirju Begiću po 24 letih pravdanja, po dveh odločbah ustavnega sodišča, ki je odprlo podlago za priznanje temeljne odgovornosti države za povzročeno škodo, po uspehu na vrhovnem in višjem sodišču vzelo pravico do dostopa do sodišča in pravico do odškodnine. Begić bo zato na sodbo vložil pritožbo, po besedah njegovega odvetnika pa razmišljajo tudi o uporabi drugih pravnih sredstev in morda vložitev direktne ustavne pritožbe ali tožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice, oboje pred izčrpanjem pravnih sredstev.

Za vse je krivo pivo z izvlečkom navadne konoplje, ki je pod imenom Mery Jane prišlo na tržišče leta 1998. Kmalu zatem je zdravstvena inšpektorica ugotovila, da bi lahko ekstrakt vseboval opojne snovi, in sledila je ustna odločba o prepovedi proizvodnje, čeprav je imel belokranjski pivovar za proizvodnjo tega napitka vsa potrebna dovoljenja in opravljene analize. Šest let kasneje se je izkazalo, da je zdravstvena inšpektorica iz Novega mesta neupravičeno ustavila proizvodnjo piva. Ta ukrep je na kolena spravil podjetje Izbor iz Semiča, ki je zaposlovalo devet ljudi, Begić pa je ostal brez premoženja. Tožba proti državi je bila zato logična posledica, razplet pravdanja pa kar presenetljiv, saj bi bilo za pričakovati, da mu pripada odškodnina, piše časnik. Njegove tožbe in pritožbe je v teh letih poleg okrožnih in upravnih sodišč, večkrat obravnavalo tudi višje, vrhovno in dvakrat ustavno sodišče. V zadnji pravdi je bil Semičan prepričan, da mu pripada 12 milijonov evrov odškodnine in še 42.563,85 evra mesečne rente. A odločitev sodišča je bila drugačna.

Četrt stoletja dolgo pravdanje je Begića po pisanju časnika močno zaznamovalo, uničilo mu je življenje, mu načelo zdravje, razdrlo družino in ga spravilo na kant. Boli tudi dejstvo, da so ga na ministrstvih celo spodbujali k temu poslu, in čeprav je bilo pravnomočno dokazano, da je bila prepoved inšpektorice napačna, se danes država dela, da ni nič kriva, čeprav je že po zdravi kmečki logiki tisti, ki je neupravičeno ustavil dejavnost, odgovoren za škodo, ki je nastala. Toliko bolj, ker je za to potreboval šest let, v tako dolgi dobi pa podjetje ne more preživeti, še zlasti ne, ker je za zagon proizvodnje najela kredite in dobila nepovratna sredstva. Ker Begić posojil, ki jih je najel za pivovarno, ni mogel vračati, so upniki na dražbi prodali opremo, zgradbo, tudi njegov dom.

Razočarani Begić bo pritožbo vložil v zakonskem roku 30 dni, še navajajo Slovenske novice.