Žerjavi "trobijo"

Tudi letos so bili v belokranjskem »zračnem prostoru« opaženi žerjavi na svoji selitveni poti na prezimovališče v toplejše kraje Afrike in Iberskega polotoka.

Med letom se žerjavi oglašajo z značilnim glasnim trobljenjem, tako da vzbudijo pozornost opazovalcev, čeprav letijo razmeroma visoko. Žerjavi so odlični letalci, včasih brez vmesnega pristanka preletijo tudi več kot tisoč kilometrov. Ob močnem hrbtnem vetru dosežejo hitrost tudi do 130 km/h.
Žerjavi so veličastne ptice, že od nekdaj jim ponekod pripisujejo različne nadnaravne lastnosti. So res velike ptice, saj od konca repa do konice srednje dolgega kljuna merijo okoli metra, razpon njihovih peruti pa je tudi več kot dva metra. Perje je modrikasto sive barve.
Žerjavi so izrazite selivke, njihova gnezdišča se nahajajo na neprehodnih visokih barjih in močvirjih obdanih z gozdom ter ob neobljudenih rekah na severu Evrope.
Žerjavi so vsejedi, hranijo se s korenikami, gomolji, mladimi poganjki, listi in plodovi rastlin, od živalske hrane pa praktično vse kar najdejo. Čeprav so oprezne ptice, ki se hitro splašijo, so zelo glasni. Ob zori ali svetlih nočeh starša na gnezdu v duetu glasno trobita in se veselita novega življenja.
Tudi žerjave tako na gnezditvenih območjih kot na območjih prezimovanja najbolj ogrožajo izguba, drobljenje in degradacija življenjskega prostora. To vodi h koncentriranju večjega števila žerjavov na manjšem območju, kar pomeni slabše možnosti za preživetje.