Dirka okoli Slovenije z ekipo Bela krajina DOS 2017

Ekipa Bela krajina DOS 2017 se bo maja letos udeležila Dirke okoli Slovenije v kategoriji četvork. Dirka sodi med eno najzahtevnejših dirk na svetu, saj je brez prestanka potrebno prekolesariti 1250 km trase, s 13.000 metri nadmorske višine. Najboljši kolesarji jo prevozijo v 40 urah.

Člani ekipe Bela krajina DOS 2017 pa so:

Matej Horvat (18)
"Prihajam iz Črnomlja. Obiskujem Srednjo šolo Črnomelj, program gimnazija. S kolesarstvom se ukvarjam od leta 2014. Najprej sem kolesaril za Kolesarski klub Črnomelj, nato za Kolesarski klub Adria Mobil. Udeležil sem se številnih tekem v Sloveniji, kakor tudi v tujini. Na dirkah sem si pridobil veliko znanja in izkušenj. Trenutno kolesarim za JB Team iz Novega mesta.
Zakaj sem se odločil za nastop na DOS-u?
Že od samega začetka spremljam DOS zelo podrobno, saj trasa poteka tik ob mojem domu. Vsako leto je bila v meni večja želja, da bi tudi sam enkrat nastopil na njem. Ko se je v marcu začel oblikovati ekipa sem takoj potrdil svojo udeležbo. Od tistega dne vsak dan odštevam dni do začetka. Vsak dan se hočem pogovarjati o dirki ter se nanjo maksimalno dobro pripraviti. Verjamem, da bomo kot prava ekipa, z močnim ekipnim duhom dosegli odličen rezultat."

Gregor Simčič (36)
"Prihajam iz vasi ob, skrajnem južnem, robu naše prelepe dežele, kjer za najboljšo sprostitev in regeneracijo, v vseh letnih časih, poskrbi reka Kolpa.
˝Zaposlitev˝: družina, služba, dobra družba 
Čas, ki ostane, pa v zadnjem času zopet, največkrat, namenim lenarjenju na kolesu ali v tekaških copatih.
˝Jaz in DOS-RAS EXTREME˝
Moja vez z DOS-om se je začela plesti že leta 2010, ko sem bil del ene od spremljevalnih ekip. Tistega leta sem tudi nabavil svoje prvo cestno kolo, s katerim sem potem leta 2012 uspešno zaključil svoj krstni nastop na DOS-u. V letu 2013 je hud padec na dirki terjal odstop. Po letu premora zopet, edina tarča, DOS. A se je želja razblinila na enem izmed treningov, točno mesec dni pred startom. Večtedenska odsotnost s ceste je skoraj ugasnila željo po kolesu. V 2016 se je nabralo, komaj še, za prej običajen mesec, kilometrov. Sem pa zato večkrat smuknil v tekaške copate, ker mirovat enostavno nisem mogel. Tek je bil tisti, ki je vzdrževal plamenček upanja, da mogoče, ob pravem vetru zagori kres.
In evo, mesec dni nazaj, telefonski klic in kres gori.
Kakor pravimo belokranjci:˝Ni težko žabo v kal naterat.˝
Tako. Pred mano je en nov izziv, s super tekmovalno in spremljevalno ekipo.
Spremljajte nas, vzpodbujajte, navijajte, da bomo čim prej vsi srečno okoli."

Tomaž Hutar (42)
"Sem iz Črnomlja, zaposlen vsaj 12 ur na dan, oče dveh najstnikov in seveda se trudim biti tudi dober mož.
S kolesarstvom oziroma v začetku s športom nasploh, sem se začel ukvarjati leta 2007. Glavni motiv za kak izlet v naravo ali krog z kolesom je bila tehtnica, katera je takrat kazala 106 kg. Prvo kolo je bilo gorske izvedbe, vendar ga je kmalu zamenjala specijalka, s katero sem začel spoznavati kolesarstvo kot tako.
Po mnogih rekreativnih izletih in tekmovanjih je prišlo leto 2014-DOS v dvojici z velikim prijateljem Dušanom. Takrat sva kot L-šport team na omenjenem tekmovanju osvojila za naju odlično tretje mesto. Ob prihodu v cilj sem z zagotovostjo trdil PRVIČ IN ZADNJIČ, vendar zarečenega kruha se največ poje in smo tu 2017, mesec dni do štarta. Kot je že Gregor omenil, dosti je bil telefonski klic pred mesem dni. Zbrana ekipa, tekmovalna kot tudi spremljevalna, je po mojem mnenju zmagovalna kombinacija, vi vsi navijači pa lepo vabljeni na kontrolno točko v Črnomlju, lepo vas bo videti, mi pa se bomo potrudili da do tu prispemo prvi."

Dušan Absec (43)
"KAKO SEM POSTAL KOLESAR
Zame je bilo nekoč kolo pripomoček, da sem z njim skočil po kruh v trgovino, nič kaj resnega. Pred leti sem prestal po poškodbi kolena tri operacije in zdravniki so mi svetovali spremeniti način življenja. Kolesarjenje je bilo eden od redkih predlogov in tako sem čez noč začel kolesariti vsaj 2x tedensko, nabavil boljše kolo. In 2 leti kasneje me je prijatelj in sosed Tomaž povabil, da bi šla na DOS. Takšni »nenavadni izzivi« me od vedno privlačijo, pa sem se odločil, da gremo probat. Do takrat sem o DOS-u vedel le toliko, da je DOS nekaj za »malo čudne tipe« in da je Jure Robič zmagoval. Vsako leto sem ga namreč srečal okoli Vahte, ko sem se tudi ob vikendih vozil v službo.

DOS 2014
Prišel je dan, ko sva s Tomažem leta 2014 stala pred startom v garaži v Postojni med ostalimi tekmovalci. Midva in najina ekipa L-Šport Team Črnomelj. Ne bom nikoli pozabil, ko me je samo nekaj minut pred startom prišel v garažo pozdravit moj brat Tomaž z družino. To je bil moment, ki mi je spremenil marsikatero smernico v življenju, takrat pa mi je še dodatno napolnil baterije. Na dirki je letelo, rezultat na cilju zame in verjetno še za koga drugega presenečenje. 3.mesto med dvojicami. Takrat sem si rekel, da je to zadnjič, ostali nam bodo lepi spomini in življenje teče dalje.

ZAKAJ NA DOS 2017?
Pol leta po DOS 2014 je moj brat Tomaž zbolel za hudo boleznijo. Diagnoza je bila slaba, brat pa je bil borec, ki je razmišljal samo, kako premagati bolezen. Novica me je zelo prizadela in začel se mi je odvijati film življenja. Takrat sem se spomnil trenutka, ko me je prišel pozdravit na start DOS-a. Tisti dan v Postojni me je pred boleznijo zadnjič videl na kolesu. In sva se nekega dne dogovorila, Tomaž premaga bolezen, ko bo zdrav, grem pa na DOS, Tomaž in Toni (najmlajši brat) pa bosta v spremljevalni ekipi. Videl sem iskrice veselja in optimizma v njegovih očeh. Večkrat sva se pogovarjala o tem projektu in tako je tlela neka želja po še eni udeležbi, vendar v četvorkah. Že dvojice je bilo na meji normalnega za moje koleno. Bolezen je bila močnejša in nekaj dni pred novim letom sem ostal brez brata. Postal sem »prazen« in najin dogovor sem želel zbrisati iz spomina. Pa ni šlo, zato sem si želel, da bi vseeno nekoč šel na DOS v spomin na mojega brata.

Nekateri pravijo »kat krene, krene«. Par besed, telefonski klic in tekmovalna in spremljevalna ekipa je bila sestavljena . V enem dnevu in to iz najboljših članov, tistih, ki so bili tiha želja. Tudi družina me podpira pri moji odločitvi, tako da se veselim izziva. Tako, to je moja zgodba.

Želim si, da kot ekipa uspešno zaključimo projekt. Veselim se tudi srečanja z navijači v domačih krajih. Vi pa nas spremljajte, bodite naša dodatna motivacija."