Viharnika

Med letalci je običaj, da po vsakem poletu nekako strnemo doživetja in samo letenje analiziramo. Tako sta se odpravila v Bovec Matjaž Starašinič in Sandi Grdešič. Poglejmo kako je ta polet opisal Matjaž.

»Evo nekaj utrinkov s poleta v Bovec. Sicer je minilo že nekaj malega časa od tega poleta. Predsednik (to sem jaz) je šel namreč medtem na dopust. Pošiljam fotografije in nekaj besed dodajam o zelo zanimivem dogodku. Sicer ni bilo nič posebnega med letom do Bovca. Vse po proceduri. Vreme je bilo solidno, brez turbulenc le nekaj oblakov tu in tam. Sicer je Bovec, glede vremena, vedno poln presenečenj, kar sva spoznala na povratku. Na letališču, kot vedno, gostoljubje. Kljub temu, da tudi tam zaračunavajo letališke takse, so nam tokrat pogledali skozi prste. Mesto sicer polno turistov raznih narodnosti in barv kože, pretežno motoristi in ljubitelji Soče. Nekaj pa tudi navdušenih padalk in padalcev. Pilatus je kar neumorno služil kot dvigalo na velike višine. Bilo je prav zanimivo poslušati komentarje padalcev ob pristanku, seveda spet v več jezikih. Kljub temu vse razumeš, saj govorijo z očmi in navdušenjem. Besede so odveč.

Kakorkoli že, prišel je čas za povratek. Vreme pa ni bilo več naklonjeno za letenje. Vsulo se je nekaj manjših ploh. Počakava kako uro, potem pa se odločiva za povratek v Prilozje. Takoj po preletu izhodne točke ŽAGA, naju je pral prvi dež in nato do doma še vsaj dvakrat. Baza oblakov ravno na najini višini leta 5.500 ft (1500m) tako, da sva se drajsala tik pod oblaki. Malo je bilo ovinkarjenja med lokalnimi nevihtami in priletela sva v Prilozje. Malo hrbtnega vetra in miren pristanek. Sledilo je kot zmeraj, pranje letal in obujanje dogodkov med letom ob hladnem pivu v letni klubski rezidenci.

No, sedaj ni samo Riko nevihtni pilot. Sva se vpisala tudi midva s Sandijem«.