Na vsebino

Barometer resničnosti (10)

Lubi referendumi!

V Ameriki živi en slovenski zet, prav nič bistroumen, ki se nikakor ne more sprijazniti s tem, da je v drugo izgubil na volitvah. V Sloveniji ima najmanj enega občudovalca, ki mu je celo javno čestital za zmago na volitvah, ki pa je, zmage namreč, sploh ni bilo! No, tudi ta občudovalec Američana je pri nas izgubil zadnje volitve in se ravno tako s tem noče sprijazniti. Ni sicer nahujskal svojih somišljenikov, da napadejo hram demokracije, kot se je to zgodilo v Ameriki, kjer je ob tem tragičnem zdrsu demokratičnih vrednot umrlo šest ljudi, zato pa meče polena pod noge novi, demokratično izvoljeni vladi, že od prve ure njenega nastopa. S čimer dokazuje, da ni ravno gentleman, saj je včasih veljalo, in še vedno naj bi veljalo, da ima vlada sto dni, da pokaže kaj zna in se jo šele potem kritizira. Obadva moža dajeta vtis razvajenega otročaja, ki se nikakor ne more sprijazniti z realnostjo in dela grozen kraval, ker ne more dobiti igrače, ki si jo tako želi; do katere pa nikakor ni upravičen.

In tako poskuša pri nas opozicija vladati s pomočjo referendumov, ki naj bi vlado prisilili, da bi vladala tako, kot si to želi opozicija. Situacija je neverjetno protislovna. Referendum je izraz ljudske volje; ljudska volja pa je bila na zadnjih parlamentarnih volitvah jasno izražena. Zdaj pa smo se morali znova izjasnjevati, da res želimo novo vlado, ki bo suvereno vladala, in da naj gre res prejšnja vlada v opozicijo. Zato smo šli znova na volišče in k sreči je večina obkrožila trikrat ZA, za vladne predloge! S tem smo znova poskusili razvajenemu otročaju dopovedati, da ni upravičen do igrače, ki si jo tako želi – priložnost za to si je zapravil s svojim nespametnim ravnanjem. Za kaj že? Nikoli ne bomo pozabili, kako je bivši premier s svojimi nespametnimi objavami na družabnih omrežjih sramotil državljane in osramotil državo; in to tudi pred evropsko in svetovno skupnostjo. Kako smo vsak dan pričakali z nelagodjem in občutkom sramu, kaj si bo spet privoščil, kaj bo spet ušpičil. Kot je bilo tudi večino Američanov sram ob štiriletni vladavini zgoraj omenjenega slovenskega zeta, ko je vsak dan govoril neslanosti in laži, ki se jim je smejal ves razumni svet. Ravno tako ne bomo pozabili, kako je naša prejšnja vlada nezakonito vladala z odloki namesto z zakoni, izrabljala epidemijo za kratenje pravic državljanov in uveljavljanje nesprejemljivih zamisli, ki niso imele nobene zveze s samo epidemijo ter izvajala do takrat v novi samostojni državi nikoli videno policijsko nasilje nad protestniki.

Referendum številka 1: vlada je načrtovala, da ustanovi ministrstvo za reševanje stanovanjskega problema mladih in ministrstvo za reševanje podnebnih sprememb. Opozicija ji je to z razpisom referenduma preprečila, češ da gre za širjenje birokracije. Očitno opozicijo ne zanimajo mladi in reševanje njihovega stanovanjskega problema, kot jih tudi ne zanima reševanje podnebnih sprememb. Dejstvo je, da se je do sedaj v vsej zgodovini samostojne Slovenije reševanje teh problemov zapostavljalo. Dokaz za to je večina mladih, ki so danes brez možnosti, da bi lahko sami dolgoročno rešili svoj stanovanjski problem, kot tudi to, da Slovenija ne dosega zastavljenih okoljskih ciljev. Vsekakor bi specializirana ministrstva hitreje in učinkoviteje reševale omenjena vprašanja, s čimer bi imeli koristi vsi državljani, še posebej pa mladi in tudi bodoče generacije.

Spomnimo se, da je enkrat, ko je na vlado stopila zdajšnja opozicija, kulturno ministrstvo dejansko ukinila, saj ga je pripojila drugemu ministrstvu. In to v državi, kjer se na veliko hvalimo, kako edini na svetu praznujemo dan kulture! Takratni opoziciji še na misel ni prišlo, da bi grozila z referendumom.

Argument, da je to širjenje birokracije, je mogoče postaviti, vendar je učinkovito reševanje problemov pomembneje. Tudi se ta ministrstva da ustanoviti z obstoječimi kadri ali pa z njihovim minimalnim povečanjem. Če ne bomo riskirali z novimi ministrstvi, mladi ne bodo profitirali.

Vsaka vlada ima pravico, da ministrstva ukroji po svoje, zato je prav, da smo zdajšnji vladi to omogočili z obkroženim ZA.

Referendum številka 2: Če vlada trdi, da ne more ali ne želi uveljavljati zakona prejšnje vlade, naj napiše svojega, oziroma starega in neustreznega dopolni, ter tako za izvajanje spremenjenega zakona tudi odgovarja. Tako se pri morebitnih slabih rezultatih ne bo mogla izgovarjati na slab zakon prejšnje vlade. Vsaka vlada ima pravico predlagati svoj zakon, oziroma popraviti ali dopolniti starega; sploh pa, če misli, da je prejšnji slab in neizvedljiv ter napisan površno. No, po ustavi to lahko predlaga pravzaprav kdorkoli v državi!

Deset organizacij, ki so v svoji dejavnosti povezane z dolgotrajno oskrbo trdi, da pri starem zakonu o dolgotrajni oskrbi stroka ni sodelovala, saj prejšnja vlada pri pripravi tega zakona ni upoštevala niti ene strokovne pripombe. Tako je bilo sprejetje sprememb zakona nujno, če hočemo ohraniti obseg zdajšnjih pravic. Stroka trdi, da smo z obkroženim ZA preprečili, da se obseg pravic zmanjša in s tem poveča strošek bivanja varovancem v domovih za starejše. Komu verjeti – politiki, ki je pripravila slab zakon, ali stroki?

Ravno tako smo z obkroženim ZA omogočili vladi opolnomočenje ter normalno delo in ji naložili odgovornost. Opozicija je tista, ki ni odgovorna – tako in drugače; zdajšnja opozicija se vede, kot običajno, izjemno nedržavotvorno in v škodo državljanov ter finančno razsipno. Za rezultate pa je odgovorna predvsem pozicija, oziroma vlada, ki naj bi imela škarje in platno v rokah. Z obkroženim ZA opoziciji poskušamo dopovedati, da ni smiselno na vsako spremembo, ki jo sprejme parlament, odgovoriti z referendumom, saj je vendarle parlament zakonodajni instrument demokracije; referendum pa je instrument demokracije o ključnih vprašanjih družbe.

Referendum številka 3: Vlada je napisala nov zakon o RTV, s katerim politika na njo ne bo več mogla neposredno vplivati, saj ne bo več nastavljala člane programskega sveta. Kako si je to premier upal, saj do sedaj te pobude ni dala še nobena politika, je jasno - je samozavesten in ima v svoji menedžerski karieri kaj pokazati. Iz nič je osnoval Gen-I, v katerega je pozneje stopila država, delovanje podjetja pa je s svojim timom uspešno razširil po celi Evropi; tako je podjetje postalo ena največjih multinacionalk na področju ponudbe električne energije v naši skupnosti držav, pri nas je tudi ponudnik najcenejše elektrike za gospodinjstva. Zaradi uspešnega vodenja multinacionalke je imel tako Golob najvišjo plačo med menedžerji v državi, kar je prejšnja vlada uporabila kot enega izmed argumentov, da Golob kljub uspešnosti ni dobil ponovni mandat. Prejšnja vlada je tako potrdila svoj sloves uničevanja najboljših podjetij v državi s političnim odstavljanjem sposobnih kadrov in političnem nastavljanjem svojih nesposobnih kadrov – spomnimo se Mercatorja, Luke Koper, Intereurope… Zakaj bi bila plača enega najuspešnejših menedžerjev v državi sporna? Tukaj ni nobene logike, saj na primer plača direktorja ravno tako uspešne multinacionalke Krka nikoli ni predmet polemik politikov. Prav gotovo je to zaradi tega, ker v podjetje Krka politika nima vstopa, oziroma si politika tam ne upa posegati.

Golob je izkušen vodja in ve, da je bil dober ter namerava takšen tudi ostati. Zato ne potrebuje nameščenih in kupljenih novinarjev, ki bi o njegovi vladi pisali v superlativih; zaveda se, da bi bila tako njegova kredibilnost manjša. Novinarjev se ne boji, saj je navajen delati strokovno, transparentno in pošteno. To je podobno kot na primer košarkar Luka Dončić, ki ne potrebuje kupljenih novinarjev, da bi o njem pisali, kako je najboljši. Tako ali tako mu dobri novinarji to priznavajo!

Predvsem pa Golob razume stroko in delitev oblasti. Razume, da politika usklajuje stroke med seboj, ne pa da v razne stroke nastavlja svoje politike. Javno je izjavil, da se ne misli mešati v novinarsko stroko, pač pa naj novinarji v miru in v skladu s stroko opravljajo svoje delo. Z novim zakonom pa bi bilo to omogočeno tudi novinarjem na javnem mediju RTV, ki so zdaj v nemilosti točno določenega dela politike.

Dosedanji zakon je sporen ne samo zaradi tega, ker je delo enega samega politika, ki sploh ni novinarski ali medijski strokovnjak. Predvsem je obstoječi zakon v temelju zgrešen, saj če je novinarstvo neformalna četrta veja oblasti, ki nadzira politike in njihovo delovanje, potem politiki ne bi smeli imeti vpliv na novinarje, saj je to nasprotje interesov. Zaradi takšnega slabega zakona je tudi prišlo do situacije, ko so v programskem svetu predvsem predstavniki prejšnje vlade. Prav tako je hudo smešno, nesmiselno in protislovno, da je v programskem svetu šest (!) teologov. Pa saj smo vendar, hvala bogu, sekularna država! Poleg tega se programski svet ne drži svojega poslanstva – ukvarja se predvsem s kadrovanjem vodstva RTV in novinarjev informativnega programa, njegova vloga pa je dajanje smernic za izobraževalni, zabavni, informativni… program – skratka za dajanje smernic celotnega programa javnega medija. Hkrati se člani programskega sveta vnaprej dogovarjajo in nato na sejah sveta enotno preglasijo vse - s čimer se celo pohvalijo. To je protizakonito, saj morajo biti člani programskega sveta neodvisni.

Vsakemu, vsaj malo v svoji stroki podkovanemu državljanu, je jasno zakaj gre: za spopad med slabo politiko in stroko, za spopad med politikantstvom in novinarsko stroko. In da ne gre za spopad med levimi in desnimi – to je popolnoma umetno in izmišljeno s strani politikov, zato da bi lažje manipulirali s sprtimi ljudmi. Novinarstvo, tako kot vsaka stroka, ni levo ali desno, pač pa je dobro ali slabo; seveda z vsemi odtenki vmes.

In ker je prejšnja vlada zamenjala vodstvo RTV s svojimi nesposobnimi kadri, je informativni program RTV vse slabši, vodstvo ukinja najboljše in najbolj gledane oddaje, gledanost pada, več kot 90 odstotkov novinarjev informativnega programa stavka. Popolnoma nesposobno vodstvo, tako na primer generalni direktor v svoji karieri nima popolnoma nobenih menedžerskih izkušenj z upravljanjem velikih podjetij (!), zanika odgovornost za vse slabšo gledanost in kakovost. Krivi naj bi bili neposlušni novinarji. Potrebno se je samo vprašati, kdo ima škarje in platno v rokah ter čigava je odgovornost. In kako bi takšen problem rešili lastniki podjetja, čigar upravljalci, torej menedžerji, bi ustvarjali takšne slabe rezultate.

Žal je nam Belokranjcem takšno dogajanje zelo poznano. Popolnoma identična situacija v bila v edini belokranjski srednji šoli, ki je imela vse slabši vpis, okrog 20 profesorjev in 50 dijakov je v dveh ravnateljičinih mandatih odšlo drugam, napodili so celo najboljšega dijaka v vsej zgodovini šole, ker je bil kritičen. Šele ko je politika prenehala podpirati ravnateljico in je le-ta odstopila, so se razmere popravile. Ravnateljica je za slabe rezultate krivila vse druge, sama pa je imela škarje in platno v rokah.

Oddaj na RTV ne vodijo več najsposobnejši novinarji, ampak najslabši – spomnimo se samo oddaje predvolilnega soočenja spomladi, ko je večina udeleženih politikov protestno zapustila oddajo zaradi katastrofalno slabega vodenja novinarja. Tej še nikoli videni burleski se je hahljala vesoljna Slovenija. Vodstvo RTV pa še naprej zaposluje kadre iz strankarskih medijev, kar seveda niža strokovni novinarski nivo. Zato je tudi vlada upravičeno sprejela zakon po hitrem postopku, saj je škoda na javni RTV vsak dan večja. Zakaj ne po hitrem postopku, če pa nesposobno vodstvo po še hitrejšem postopku (ne)vede uničuje javni servis, ki ga država sploh ne plačuje, pač pa ga plačujemo vsi državljani iz svojega žepa? Ne gre samo za program, ki je iz dneva v dan slabši, pač pa predvsem za kadrovsko osiromašenje nekdaj visoko strokovne ustanove. Seveda ti, ki želijo iz javnega medija narediti strankarsko trobilo, sprejetje novega zakona, ki bi preprečil njihov vpliv na javni medij, preprečujejo – zato tudi ta referendum.

Da je program resnično vse slabši, kaže primer enostranskega poročanja RTV, ko so v studio povabili samo določenega pravnika, ki je dokazoval, da je novi zakon o RTV protiustaven. Ta pravnik je verjetno najmanj kredibilen strokovnjak, saj je poznan po tem, da je med protikoronske ukrepe vrinil tudi zakon o javnem financiranju privatne univerze na kateri predava, kar je seveda ustavno sodišče zavrnilo. To, da bi v komentatorski oddaji poslušali samo eno stran, se do sedaj na RTV še ni zgodilo in primer kaže na to, zakaj je bilo pravilno in potrebno glasovati ZA.

Če je kaj protiustavnega pri RTV-ju, je to zahteva nekaterih, da morajo biti novinarji na javni RTV svetovnonazorsko uravnoteženi. To je popolnoma nesmiselno, saj potem bi morali uravnotežiti vse v javnem sektorju - učitelje, zdravnike, pa uradnike in… To ne piše v nobenem zakonu, po ustavi pa smo vsi pred zakonom izenačeni. Ne zanima me svetovni nazor novinarja, zanima me samo, ali je dober ali slab. Si predstavljate, da kandidirate za delovno mesto in vas povprašajo po svetovnem nazoru!? In vam potem rečejo, da zdaj jemljejo tiste z drugačnim svetovnim nazorom?!

Pa še ta primer, ki se ne bi smel zgoditi nikjer drugje, kot samo v Butalah: programski svetnik RTV-ja je zabrusil predstavniku novinarjev informativnega programa na RTV, enemu najboljših novinarjev nasploh v državi, Igorju E. Bergantu, da če se bo še oglasil, bo on zapustil sejo. Programski svetnik je po izobrazbi strojevodja in poskuša disciplinirati novinarja v največji in najboljši novinarski hiši v državi?! Ali si predstavljate, da takšen popoln laik pride v organe upravljanja jedrske elektrarne, bolnišnice, podjetja? Zakaj tam ne more delati zgage? Zaradi zakona, ki mu to preprečuje! In zaradi zelo slabega zakona o medijih je prišlo do takšne neverjetno nesmiselne, absurdne situacije. Zato je bilo potrebno zakon spremeniti in obkrožiti ZA. Pomembno je tudi dejstvo, da so tudi evropske in svetovne novinarske organizacije ZA spremembo zakona, kar pomeni, da je novinarska stroka ZA!

Torej, lubi državljani, hvala za to, da ste obkrožili ZA in ZA ter ZA! Zanamci in država vam bodo hvaležni.

Primež Resbar

Primež Resbar

Primež Resbar je ljubitelj vsega lepega in dobrega. Ob vseh tegobah, ki tarejo ljudi na svetu, se ne predaja malodušju, depresiji in negativnim čustvom, pač pa čuti dolžnost, da ljudi vzpodbuja k razmišljanju in pozitivnem pogledu na svet, kot naš slavni prednik in pisec prve slovenske knjige pred skoraj pol tisočletja; seveda brez pretenzij, da bi se z njim drznil primerjati. Primož Trubar je Primežu Resbarju vzor, saj je Primož Trubar učil in spodbujal sočutje do bližnjega, prijateljstvo in solidarnost, ter se je zavedal, da bo predvsem s temi vrednotami slovenski narod »stal inu obstal«.

Primež Resbar v rubriki Resničnosti barometer rad rezbari po možganih, da bi bili le-ti bolj zaviti in nagubani. Prav tako Primež Resbar v svoj primež rad vpne razne modrosti in neumnosti, ki jih potem z užitkom obdeluje ter polira, da bi se pokazale v vsej svoji sijajnosti.

Odkrijte Belo krajino
Spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in statistiko obiska. Več o piškotkih si lahko preberete tukaj