Dobro ali slabo?

Če se dobro spomnim, sem bil nekje okoli sredine osnovne šole, ko je Vinica izgubila podružnično poslovalnico takratne ljubljanske banke. Tri ljudje so takrat izgubili službo. Postavljena je bila v konceptu v katerem so bili še pošta, trgovina z materialom, orodjem in izdelki za kmetijstvo tako imenovana "železnina", trgovina, gostilna tako imenovani "bufet" ter še ena manjša trgovinica. Nekaj časa po zaprtju so bili ti prostori prazni. Potem pa je tam nastala poslovalnica ene izmed zavarovalniških agencij.

V tem istem kompleksu je Vinica pred kratkim izgubila pošto in med ljudmi zelo priljubljeno "železnino". V bistvu je bila tudi pošta priljubljena, kljub zelo nepraktičnemu delovnemu času. Praktično vsi so med ljudmi priljubljeni, saj so jim na dosegu roke. Blizu doma in ni potrebno za vsako manjšo stvar v Črnomelj. Starejšemu človeku, ki je močno odvisen od prevoza, to zelo veliko pomeni.

"Železnino" so zaprli čeprav je poslovala dobro. Dovolj dobro, da so ustvarili dovolj prometa, ki je kril plače zaposlenih v Vinici. Toda ne dovolj dobro, da bi krili plače še dveh v Novem mestu. In "železnino" so zaprli. Pošto pa preselili na bencinsko črpalko. Na srečo je uspešni lokalni podjetnik uvidel priložnost, kupil oba prostora in uredil novo trgovino z materialom, orodjem in izdelki za gradnjo in urejanje doma ter njegove okolice. Manjšo različico tiste večje črnomaljske. Ponudbo nekdanje "železnine" pa še nadgradil. Toda kako je s pošto? Pošta je dobila svoj prostor v podaljšanem pultu blagajne majhnega bencinskega servisa. Pošta še vedno je, kar je dobro. Toda ob intenzivnejših obiskih obojih strank bencinskega servisa, bi znalo priti do zmede. Saj je tam poleg obeh dejavnosti tudi bankomat. Ki pa je večkrat prazen kot poln.

O Vinici pa se v zadnjem času veliko govori tudi o viniškem mostu. Problem je v omejitvi prometa čez most. Iz slovenske strani je nosilnost mostu omejena na 7,5 ton, medtem ko na hrvaški strani ni omejitev. Torej iz Slovenije na Hrvaško tovornjaki ne smejo, v obratni smeri pa lahko. To naj bi povzročalo veliko težav lokalnim podjetnikom.

Toda zanimivo je, da se o tem najglasneje govori od zadnjega vladinega obiska Beli krajini, uredba pa je v veljavi od leta 2008. Torej skoraj 10 let že živimo tako. Nekdo bo rekel, da se to že uvršča v predvolilni program, toda kaj o tem menijo domačini, Viničani?

"Tuliko kuliko bo to dobro, bo i po druge strani slabo" je te dneve slišati med Viničani, ki so se ravno navadili na promet z manj tovornjaki. Mnogi pogledujejo tudi na nosilne stebre mostu, ki so že dotrajani in kličejo po obnovi. Nerodno je postavljen tudi obnovljen mejni prehod. Mogoče bi bilo več prostora, če bi obnovili hrvaško stran? Ne vem.

Dejstvo pa je, da je Vinica turističen kraj, ki ima veliko ponuditi. V jedru kraja je zaživela slaščičarna. Gostilna je po zaposlitvi lokalnega natakarja doživela renesanso. Obnovljena rojstna hiša Otona Župančiča, z novim urejenim parkiriščem za avtobus, beleži vse večji obisk. Dva kampa vsako poletje polnita svoje kapacitete in prejemata nagrade za svoje delo.

Še bi lahko našteval. V vrhuncu poletne sezone pa Vinico napolnijo še jekleni konjički turistov, ki v koloni pred schengensko mejo komaj čakajo, da se nasolijo v Jadranskem morju. Če se policisti na mejnem prehodu spomnijo skenirati vsak osebni dokument, pa se kolona teh soli neučakanih turistov razvleče celo izven Vinice, do Drenovca. Si v tem kolapsu predstavljate viniško bencinsko črpalko? In nekoga, ki želi tam plačati samo položnico? In v tej verigi še kakšen tovornjak? Norija!

Huh, še dobro, da ni več največjega slovenskega festivala v Vinici! Ne, ni dobro. Slabo je in žalostno. Festival je Viničanom, ki so dobro zaživeli z njim, definitivno več prinesel kot jim bo ogljikov monoksid iz izpušnih cevi tovornih vozil.