Ameriški pisatelj Mark Twain je znan po številnih citatih. Eden izmed njih se glasi “You’re never wrong to do the right thing“. V prevodu bi to pomenilo “Nikoli ni narobe ravnati prav”. Morda moj prevod ni najboljši, vendar mislim, da dobro zadene bistvo.

Te besede so zelo modre, vendar pa odprejo zelo težko vprašanje. Kako vemo, kdaj ravnamo pravilno in kdaj ne? Občutek imam, da je večina ljudi mišljenja, da vedno ravnajo prav in zato nikoli ne podvomijo vase. Ampak, ali je to res? Z gotovostjo lahko rečem, da ni. Tudi takrat, kadar smo stoodstotno prepričani, da ravnamo prav, obstaja možnost, da ravnamo narobe.

Kaj je prav?

Ali je prav to, kar nas učijo starši? Je prav to, kar nas uči kultura? Morda to, kar nas uči vera? Ali pa je prav to, kar je zapisano v knjigi zakonov? Človek se že dolgo trudi definirati mejo med prav in narobe. Mislim, da se pravilnega ravnanja ne moremo naučiti iz nobene knjige in na nobenem predavanju.

Nekatere stvari v življenju so preprosto dokazljiva dejstva. Večina odločitev pa temelji zgolj na naših izkušnjah in na našem dojemanju določene situacije. Vsak izmed nas se je že znašel v situaciji, ko s sogovornikom ni mogel priti do sporazuma. V takšnih situacijah oba zagovarjata svoje stališče in oba sta prepričana, da imata prav. Takrat se nam plete po mislih, da je naš sogovornik neumen, zloben, ignorantski in enako si misli naš sogovornik o nas.

Ljudje smo čustvena bitja in velikokrat dovolimo, da čustva zameglijo naš razum. Težave nam dela naš ego, ki nam ne dovoli, da bi naredili korak nazaj in sami pri sebi preverili, ali smo v določeni situaciji res ravnali pravilno. V človeški naravi je, da napake vedno iščemo pri drugih, čeprav bi nam bilo bolje za vse, če bi se najprej posvetili sebi.

Ne dolgo nazaj sem veliko razmišljal o tem, ali v določeni situaciji ravnam prav ali ne. Iskal sem odgovore na zelo kompleksna vprašanja. Mislil sem, da bom samega sebe pustil na cedilu, če ne bom vztrajal pri svojem. Preden sem prišel do odgovorov na moja vprašanja, je moralo miniti veliko časa, slabih občutkov, jeze in tudi solz. To je bilo zelo težko obdobje, ki mi je dalo eno največjih spoznanj.

Spoznal sem, da je včasih bolje biti prijazen, kot pa imeti prav. Spoznal sem, da ima vsak posameznik svoj narobe in svoj prav. Kadar imamo občutek, da nam nekdo želi slabo, se moramo zavedati, da ima lahko naš sogovornik enako mišljenje o nas. Vsak izhaja iz izkušenj, ki mu jih je dalo življenje in vsak dojema isto situacijo na nekoliko drugačen način. Nerealno je pričakovati, da nekdo popolnoma razume nas in nerealno je, da bi mi popolnoma razumeli nekoga drugega.

Spoznal sem, da sploh ni pomembno, ali imamo prav ali ne. Pomembno je le, kakšen odnos si želimo imeti z ljudmi okrog nas. Si želimo biti v stalnem konfliktu z našimi bližnjimi, sosedi in sodelavci ali bi raje videli, da se z vsemi lepo razumemo in se z njimi smejimo. Življenje je prekratko, da bi ga porabili za gojenje slabih odnosov. Tudi, kadar nas kdo razjezi in imamo občutek, da se nam dogaja krivica, je včasih bolje narediti korak nazaj. Spoznal sem, da z dobro voljo vedno dosežemo več, kot z jezo.

Zaključimo lahko, da je vse prav in hkrati vse narobe. V moji spletni prodajalni je na voljo nalepka, ki nas opominja, da moramo paziti, da z našim početjem ne bomo nikogar prizadeli ali na kakršenkoli način oškodovali. Pomagati moramo tistim, ki nas za pomoč prosijo in svoje pomoči ne smemo vsiljevati tam, kjer ni potrebna.