Prepirajo se otroci, prepirajo se starši

Kje so časi, ko je naše popoldneve izpolnjevala igra! Otroci iz soseske smo se igrali, vse dokler nas klic mame ali očeta ni zvabil nazaj domov. Igrali smo se tudi v šoli med odmori, pa po pouku na šolskem dvorišču. Večkrat je igro prekinil tudi prepir dveh najbolj zagretih fantičev in tudi stepli smo se kdaj. Včasih smo prišli domov z modricami, včasih je tekla kri.

Doma so mame brez posebnega komentarja očistile rano. Vedele so, da smo jo dobili pri igri. Nobenega zasliševanja ni bilo. Dekleta smo se kdaj pa kdaj sprle med seboj in potem smo seveda zatožile mami, kako nesramna je ta in ta deklica in kaj je naredila narobe. Mama pa je rekla: "Če se skupaj igrate, boste skupaj tudi razrešile spor!"

Nič drugega. In res smo si naslednji dan podale roke; pričela se je nova igra. Tako preprosto je bilo. Sami smo znali razreševati spore, se pogajati, držali smo skupaj, če smo ušpičili kaj takšnega, za kar starši ne bi smeli izvedeti ...

Danes pa tudi igra in razreševanje sporov poteka drugače. V vse se vmešajo starši. otroške spore razrešujejo starši med seboj, otrokom pa ukradejo možnost, da bi to opravili sami.