Vse je brez zveze!

Ko otroci izgubijo cilje ali pa ne najdejo ničesar oprijemljivega, kar bi jim predstavljalo cilj, jim motivacija strašno hitro upade. Motivacija od zunaj. Še nekaj pogovorov z nekaj starejšimi, za šolo slabo motiviranimi najstniki, pa smo tam! Povzamejo njihova stališča in jih gonijo do onemoglosti. Posebej, če ugotovijo, da se mi trudimo, da bi jih "motivirali".

Čas je za akcijo! Recimo, da ne more na trening košarke, ker ni dokončal naloge. Lahko gre na trening, ko je naloga narejena. Preverjeno narejena. Potem bosta v vaši družini učenje in šola na prvem mestu. Stvari dobijo smisel. Sicer ste se postavili v vrsto s tistimi starši, ki govorijo eno, delajo pa drugo. Govorite, kako sta šolsko delo in uspeh pomembna, pa ima vsak trening in tekma prednost pred učenjem. Kot da imate vsi svetovne prvake v teh športih.

No, dajmo malo samokritično pogledati, pa boste uvideli, ali bo ta šport res otrokova življenjska pot. Ali je kuhan in pečen na igrišču, ali vodi igro in zadene, ali tudi podaja, spodbuja druge? Ali skrbi samo za svoj uspeh ali za vso ekipo? Ali je pripravljen narediti kar koli, da je lahko na igrišču? Ali pa se je v resnici pripravljen skregati z vami kadar koli, da je lahko na igrišču? Da potem poskrbi zase in svoj ego, da je velika riba v mali luži.

Ste se starši ujeli v reklamirane vrednote: zdravo, zunaj, gibanje. Če bi bilo vse res, kar o tem trdijo motivatorji in promotorji športa, bi poštarji doživeli 105 let in bi umirali zdravi.