110 let ustanovitve prve vinarske zadruge v Metliki, slavnostna akademija

V Kmetijski zadrugi Metlika so včeraj s slavnostno akademijo obeležili 110 let ustanovitve prve vinarske zadruge v Metliki.

Po naravni nesreči, ki je doletela docela celotno Evropo in tudi naše kraje, se je porodila ideja o pomoči kmetom v obliki zadružništva. Prepoznali so stisko tamkajšnjih kmetov, ko so bili primorani po napadu trtne uši posekati vse svoje vinograde.

Direktorica Kmetijske zadruge, Tatjana Malešič, je ob visokih gostih s področja slovenskega kmetijstva, predstavila in orisala začetke ter pomen ustanovitve prve vinarske zadruge v Metliki, ki je bila povod za ustanovitev danes največje slovenske zadruge.

Naši predniki so kljub temu, da niso imeli na voljo vsega današnjega znanja in napredne informacijske tehnologije, imeli pa so svojo kmečko modrost, hitro prepoznali priložnosti, ki jih predstavlja zadružništvo. Pred stodesetimi leti, natančneje 14. novembra 1909. leta, so ustanovili prvo »Vinarsko zadrugo v Metliki«. Za tiste čase je bil to nenavadno velik miselni korak. Naloga novo ustanovljene zadruge je bila pospeševanje in zaščita vinogradništva ter skrb za čim večjo prodajo belokranjskih vin.

Kasneje, leta 1929 se zgradi prva zadružna vinska klet, katera je pomembno vplivala na razvoj vinogradništva in vinarstva v Beli krajini. Žal je bila prvotna vinska klet med drugo svetovno vojno porušena do temeljev. Vojna je tudi za nekaj časa okrnila gospodarsko dogajanje, vendar se je že tik pred koncem vojne, po sklepu takratne oblasti na osvobojenem območju Bele krajine, 8. aprila 1945. leta ustanovila »Nabavno-prodajna zadruga«, kot direktna pravna predhodnica današnje KZ Metlika. Zadruga je ob ustanovitvi prevzela območje bivšega kmetijskega društva v Metliki. V naslednjih letih so se vse manjše zadruge združile v zadrugo v Metliki.

Po vojni se je začel izreden napredek na kmetijskem področju. Kmetijske zadruge, tudi naša, so bile takrat organizacije, ki so kmetom nudile potrebno znanje, repromaterial, zagotavljale so trg za ves pridelek, kar pa je še najbolj pomembno, kmetom so preko lastnih hranilno-kreditnih služb pomagale financirati njihovo proizvodnjo, kreditirale pa so tudi tehnični napredek in izgradnjo moderne infrastrukture na kmetijah. Še večjo vlogo pa so imele pri racionalizaciji dela, saj so izpeljale težke projekte komasacij, s čimer se je povečala produktivnost dela, z melioracijami in z vzpostavitvijo namakalnih sistemov pa se je povečala kakovost zemljišč, hkrati pa možnost doseganja večjih hektarskih donosov. KZ Metlika je aktivno sledila tem trendom in tudi izpeljala zelo zahtevne projekte na tem področju.

Vendar pa takratna nabavno-prodajna zadruga v začetku pod svojim okriljem ni imela vinske kleti. Po drugi svetovni vojni je zadružna vinska klet delovala in poslovala v zasebni kleti, vendar so zaradi prostorske stiske v Metliki začeli graditi novo podzemno vinsko klet, ki se je pod okriljem Zadružne zveze Slovenije gradila v letih od 1952 do 1958 in jo je upravljalo podjetje Slovenija vino iz Brežic. Klet je bila skrbno načrtovana, saj je bila zgrajena pod zemljo in tako imamo danes zelo ugodne pogoje za predelavo grozdja, nego in zorenje vina. Zaradi preko štiri metrske plasti zemlje na oboku vinske kleti je kletna temperatura samo 12 stopinj in so temperaturna nihanja izredno majhna.

Družba je z vinsko kletjo slabo gospodarila in kmalu so se pojavile težave. KZ Metlika se je zato odločila in leta 1966 prevzela vse obveznosti vinske kleti ter postala lastnica le-te, hkrati pa tudi organizacijska, formalna in vsebinska naslednica prve vinarske zadruge iz 1909. leta, tako, da upravičeno trdimo, da vinarski del zadruge letos praznuje svojo stodeset letnico.

Vinogradniki so v vinski kleti pod okriljem KZ Metlika dobili odgovornega in resnega partnerja ter zanesljivega kupca svojega pridelka. Takratno vodstvo zadruge in vinske kleti se je zavedalo, da morajo vinogradniku ponuditi veliko več kot samo možnost prodaje vina. Tako so leta 1967 pričeli z izgradnjo sprejemnice, predelovalnico in prvo polnilnico vin. Za belokranjskega vinogradnika je bil to zgodovinski trenutek. Leta 1968 je bilo vino, pridelano iz prevzetih količin grozdja, prvič napolnjeno v steklenice in opremljeno z vinsko etiketo, ki je prvič poneslo ime Metliške črnine iz Bele krajine.

Vinska klet je od takrat vedno nosila zastavo napredka. Ne nazadnje je bila Vinska klet Metlika prva v bivši državi, ki je leta 1986 pod vodstvom dr. Julija Nemaniča uspela pridelati ledeno vino, leta 1981 pridelala prvo Rose vino v Sloveniji. Posebno poglavje v razvoju zadružne vinske kleti prav tako predstavljajo vina posebnih trgatev, tako imenovana predikatna vina. Ob prehodu tisočletja se je vinska klet oplemenitila s prvo klasično penino v Beli krajini, v zadnjem obdobju pa je klet obrnila novi list v svoji zgodovini, saj je donegovala prečudovit vinski produkt, vinjak Mathia de Luca.

Vinska klet ima zelo veliko zaslugo za razvoj vinogradništva v Beli krajini tudi v povezavi s širjenjem trsnega izbora. Prav v kleti so začeli in vodili postopke priznavanja kakovostnih sort vinske trte v trsni izbor za Belo krajino. Tako imamo danes številne vrhunske tako bele sorte grozdja, kot so renski rizling, sauvignon, charodannay, rumeni muškat, zeleni silvanec in kerner, kot rdeče pa modri pinot, zweigelt, modra frankinja, portugalka in žametna črnine ter mnoge druge.

Vinska klet vsa leta ogromno vlaga tudi v dvig kvalitete grozdja in vina. Le-to dokazujejo številna priznanja tako na domačem kot na svetovnem nivoju, med najbolj zvenečimi priznanji pa vsekakor Decanter v Londonu, kjer smo dosegli srebrno medaljo za modro frankinjo, Kolednik Rumeni muškat suhi jagodni izbor 2009, Portugalko 2017, Bronasto medaljo za Metliško črnino in Kolednik Sauvignon jagodni izbor in za kar nekaj vin Commended medaljo.

Danes je Vinska klet Metlika eden pomembnejših stebrov KZ Metlika, s kapaciteto 3 milijonov litrov, z letno proizvodnjo 450.000 l vina, kakovostne in vrhunske kakovosti. Zadruga je vlagala ogromne napore v znanje in izobraževanje mladega kadra. Izobrazila in vzgojila je večino danes uspešnih belokranjskih vinogradnikov in vinarjev.

Na slavnosti akademiji so goste, zaposlene in člane, ki so steber zadruge, nagovorili še Tanja Strniša, državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije, Cvetko Zupančič, direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Darko Zevnik, župan občine Metlika in Patricia Blažič, nova vinska kraljica Metliške črnine PTP. Program so kulturno obogatili pevci okteta Vitis, najstarejše pevske skupine v Beli krajini.