Arheološko bogastvo Bele krajine (22)

Keltski lonček

Lonček bikonične oblike s stožčastim vratom in rahlo izvihanim ustjem. Izdelan iz svetlo rdečkasto rjave gline. Izdelan na hitrem lončarskem vretenu.

Metlika - Pungart, mlajša železna doba (2. - 1. st. pr. n. št.), keramika, dimenzije: 15 x 15,5 cm; A11372.

Začetek mlajše železne dobe ali latenske dobe (od 3. – 1. st. pr. n. št.) označuje razširitev kulture Keltov po vsej zahodni in osrednji Evropi. Arheološki viri kažejo, da sta v tem času v Beli krajini sobivali dve različni skupnosti: Kolapijani in Tavriski.

Keltski Tavriski so odločilno pripomogli h koncu cvetoče dolenjske halštatske kulture. Z njihovim prihodom se je uveljavila nova moda in oborožitev (dolg železen keltski meč), povsem pa so se spremenili tudi pogrebni običaji – zopet se pojavi žgan način pokopa. V tem času je njihov vpliv čutiti v severnem delu Bele krajine, znova pa je zaživelo tudi naselje v Metliki. Prebivalci metliškega pomola so svoje pokojne pokopavali na Pungartu. V grobne jame so pridodali lončene žare z osebnimi predmeti, hrano in pijačo. Orožje so po keltski navadi pred zakopom v grobu obredno uničili.

Kelti so s sabo prinesli tudi nov izum – hitro vrteče lončarsko vreteno. Izdelovali so gladke posode pretežno sive barve s skromnim okrasom vodoravnih reber in žlebičev. Le redke so okrašene z značilnim ožigosanim okrasom iz koncentričnih krožcev in girland.

Fotografija: Lonček izdelan na hitrem lončarskem vretenu, 2022, avtor: Leon Gregorčič, hrani BMM