Arheološko bogastvo Bele krajine (29)

Hišasta žara s petelinčkom

Bikonična hišasta žara izdelana iz fino zrnate bledo rumene gline. Rdeče poslikana. V osrednjem delu pravokotna odprtina "vrata". Na vrhu strehe pa sedi nalepljene figura petelinčka.

Rosalnice - Štefaničeva njiva, grob 16; 1. - 2. st.n.št.; keramika; A10905.

Na območju med reko Kolpo na jugu in reko Savo na severu, ter med mesti Ljubljana na zahodu in Zagreb na vzhodu, so se v 1. stoletju pr. n. št. naselili keltski Latobiki. Po rimski osvojitvi so se romanizirali, a še vedno ohranili del kulturne identitete in verovanja.

Posebnost Latobikov so hišaste žare, ki predstavljajo edinstveno rokodelsko tradicijo in verska prepričanja. Te lončene posode so oblikovane kot hiše, z vhodi, okni in zaključkom v obliki gumba ali petelina. Petelin simbolizira jutro, svetlobo in nov dan, kar nosi globok pomen - zmago svetlobe nad temo ter življenje nad smrtjo. Hišaste žare niso bile le posode za ostanke pokojnikov, temveč so imele tudi izrazit duhovno-religiozen pomen kot zadnji dom ali počivališče za pokojnike.

Verovanje v posmrtno življenje je bilo v rimskem času izrednega pomena. Do 3. stoletja je bil v Beli krajini značilen žgan pokop, kjer so pokojnike sežgali na grmadi, ostanke pa skrbno pobrali v žaro. Kasneje z vzponom krščanstva se postopoma širi skeletni način pokopa.

V Beli krajini so bile hišaste žare odkrite v Rosalnicah, Metliki, Otoku pri Podzemlju in Štrekljevcu.

foto: Hišasta žara s petelinčkom, 2022, avtor: Leon Gregorčič, hrani BMM.