Belokranjska železniška proga

Gradnja belokranjske železniške proge, ki je povezala takrat in žal še danes prometno zelo odrezano Belo krajino z Novim mestom in Karlovcem, se je pričela pred dobrimi 100 leti. Točneje v mesecu maju 1912. Z veliko slovesnostjo so progo predali prometu čez dve leti . Pri gradnji proge so dobili delo številni domačini, iz vseh vetrov pa so prišli na delo tudi tuji delavci, Hrvati, Čehi, Nemci, Italijani in Madžari. Domači delavci so se med gradnjo od tujih delavcev naučili novih veščin in pridobili mnogo poklicnih spretnosti in izkušenj.
Najbolj zahteven del belokranjske proge je bila nedvomno gradnja 1975 metrov dolgega semiškega predora, ki poteka pod hribom Semenič. Tuji delavci, ki so gradili ta predor in progo na tem odseku, so bili nastanjeni v barakah in po privatnih hišah v Kotu pri Semiču. V Prelogah pri Rožnem dolu je bilo zgrajenih kar 13 nastanitvenih barak. Tudi gostilničarji in trgovci so izkoristili priložnost in zraslo je kar nekaj začasnih gostiln in trgovin. Cvetelo je tudi prevozništvo s konjskimi vpregami, pa tudi ostale storitvene dejavnosti, ki so jih potrebovali delavci. Veliko delavcev se je tu nastanilo kar z družinami, tudi ženske so dobile razna dela vezana na gradnjo proge. Iz podatkov župnije Semič je bilo takrat tu začasno kar 72 tujih družin.
Delo pri gradnji predora je bilo zelo težko, sprva so celo ročno vrtali izvrtine za nameščanje razstreliva. Dva delavca sta za izdelavo ene luknje potrebovala kar dobro uro. Kasneje pa so pričeli vrtati s pomočjo komprimiranega zraka in izvrtino je en delavec izvrtal v četrt ure. Po odstreljevanju so delavci ročno nakladali kamnino na vozičke in s konjsko vprego so jih po ozkotirni progi, ki so jo sproti podaljševali, vozili iz predora. Izkopani material so uporabili za nasipe in postajne platoje. Predor so vrtali iz obeh strani, pri prebitju je bilo odstopanje v soosnosti le 2 cm. Pri gradnji so naleteli na vrsto težav, saj je teren iz geološkega vidika tu izredno zahteven. Naleteli so tudi na več jam in rovov, ki so jih morali premostiti.
Iz časa gradnje semiškega predora so se ohranile fotografije z gradbišča pred rožnodolskim portalom ter skupinski fotografiji delavcev z družinami na dela prost dan v začasnem naselju v Prelogah.