»Belokranjske, črnomaljske gimnazije ne damo«

Gimnazija Črnomelj je tudi po naši sodbi intelektualno in kulturno jedro Bele krajine, »belokranjska valilnica« znanja, napredka in ustvarjalnosti. Obstoj Gimnazije Črnomelj (GČ), zlasti za razvoj in napredek celotne Bele krajine izjemno pomembne izobraževalne ustanove, je po 75. letih uspešnega delovanja eksistenčno ogrožen. O tem, da je v zadnjih nekaj letih hudo narobe v vodenju, delovanju in promociji GČ, pričajo empirična dejstva: v zadnjih letih skrajno zaskrbljujoče zmanjševanje števila dijakinj in dijakov kljub približno enakemu letnemu številu belokranjskih devetošolcev (od 180 do 250, leta 2020 – 224), letošnje katastrofalno nizko število vpisanih dijakov in dijakinj, izpisi dijakinj in dijakov ter množični vpisi belokranjskih devetošolcev v novomeške gimnazije. Leta 2016 se je od 246 takratnih belokranjskih devetošolcev na GČ vpisalo 63 (64) dijakov, leta 2020 pa od 224 devetošolcev na 56 razpisanih mest zgolj 14 (najslabši vpis po letu 1958)…Komentar ni potreben!

Zlasti v zadnjih letih smo soočeni še z dejstvom izjemno nizkega vpisa dijakinj in dijakov metliške, v določeni meri pa tudi semiške občine, kar bi bilo treba s pomočjo ankete nemudoma podrobno analizirati in temu primerno ukrepati. Posebej boleče je, da je črnomaljsko gimnazijo zapustil najboljši dijak, ki je bil za svoje kritično mišljenje kaznovan z ukorom. Sodimo, da nekaj njegovih mladostno nepremišljenih, nekulturnih izrazov ne bi smelo biti razlog za drastično kaznovanje razmišljujočega dijaka.

Napačna je predpostavka, da je upad vpisa na črnomaljsko gimnazijo posledica »medijske izpostavljenosti«, saj se je vpis močno zmanjševal bistveno pred tem. A GČ je javna ustanova, v demokratični družbi ima zainteresirana javnost ustavno pravico in dolžnost do izražanja svojega mnenja, kar še zlasti velja za belokranjske starše, pa tudi njene nekdanje profesorje, dijake itd. Zmanjšanje vpisa v gimnazijske programe je sicer prisotno tudi v nekaterih drugih gimnazijah, a v črnomaljski gimnaziji je še posebej izrazito in zaskrbljujoče. Ob nadaljevanju vpisnih trendov bo po našem mnenju verjetno že v nekaj letih prišlo do ukinitve GČ, ki bo tako delila grenko usodo ukinitve srednje tekstilne šole Metlika. Tako se bodo tudi na izobraževalnem polju nadaljevali za geografsko robno Belo krajino uničujoči procesi državne in makro-regionalne centralizacije. Za državo je seveda z ozkega finančnega vidika bolj ugodno, da se okrepi npr. izobraževalna vloga Novega mesta, za Belo krajino pa – intelektualna katastrofa!

Da pobudniki javne peticije za ohranitev GČ nismo ostali osamljeni, dokazuje množična podpora, več kot 500 podpisnikov javnega poziva na radiu Odeon (s številnimi podpisi podpore nekdanjih profesoric in profesorjev, bivših dijakinj in dijakov črnomaljske gimnazije ter drugih) ter množična udeležba zlasti prizadetih belokranjskih staršev in dijakov na junijski javni tribuni v Kulturnem domu Črnomelj. Žal se javne tribune kljub izrecnemu povabilu ni udeležila ravnateljica GČ, belokranjska županja in župana, prav tako smo na javni tribuni pogrešali vabljene predstavnike ministrstva. Na javni tribuni (24. junij 2020) so bili sprejeti naslednji ključni sklepi in priporočila:

• poziv k preseganju medsebojnih nesoglasij med učitelji gimnazije v dobrobit znanja željnih belokranjskih otrok;
• poziv vsem pristojnim (od vodstva gimnazije do vodstva belokranjskih občin ter pristojnega ministrstva), da nemudoma ukrepajo v okviru zakonsko določenih pristojnosti;
• premislek za pristojne o priporočljivi možnosti zamenjave vodstva črnomaljske gimnazije.

Dobronamerna predlagana priporočila žal niso naletela na ustrezen odziv pristojnih, npr. na povabilo na skupne pogovore o načinih konstruktivnega razreševanje težav, za izhod iz kriznega položaja, npr. s strani črnomaljskega župana, saj seveda splošni pozivi o »složnosti in miru« v tem primeru niso dovolj. Tudi pobudniki javnega poziva in junijske javne tribune o usodi črnomaljske gimnazije v Kulturnem domu Črnomelj smo bili deležni nekaterih poskusov skupne in osebne moralne diskvalifikacije na katere pa se zlasti zaradi nesmiselnosti prepiranja in zavezanosti stoterim podpisnikom javnega poziva »Belokranjske, črnomaljske gimnazije ne damo« nismo in ne bomo odzvali. Za razliko od ravnateljice tudi ne iščemo pravne pomoči odvetnikov, saj smo prepričani, da smo z našim pozivom odgovorno opozorili na nujnost ukrepanja, kar gotovo ne more imeti za posledico kakršnega koli pravdanja.

Po Zakonu o gimnazijah je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport dolžno zagotoviti pogoje za doseganje z zakonom določenih ciljev delovanja šole. A kljub našim petkratnim dopisom in prošnjam za razgovor (od konca junija 2020 dalje) pristojna ministrica dr. Simona Kustec vse do srede oktobra ni zmogla niti pisnega odgovora, kaj šele, da bi svoje akademske kolege sprejela na pogovor. Šele po naši napovedi tiskovne konference pred ministrstvom je končno le prišlo do dogovora za delavni sestanek na MIZŠ dne 23.10.2020 ob 12 uri, ki pa ga je ministrstvo, po naši korektni odpovedi tiskovne konference – odpovedalo! Zato ugotavljamo, da ministrica ni pripravljena prisluhniti dobronamernim opozorilom civilne družbe in tudi ni pripravljena odgovorno izpolnjevati nalog, ki jih ima za ustanovitelja Republiko Slovenijo določene v Zakonu o gimnazijah. Odločno odklanjamo taktiko tipičnega »balkanskega nadmudrivanja«, ki jo je v našem primeru uprizorilo pristojno ministrstvo, namesto da bi se aktivno in pravočasno vključilo v reševanje problematike GČ!

Vso korespondenco in naše številne pozive za reševanje usode Gimnazije Črnomelj štejemo za informacije javnega značaja in jih bomo dali na razpolago zainteresirani javnosti. Tako bo javno možno ugotoviti zakaj bo GČ, v primeru nekajletnega nadaljevanja dosedanjih trendov, verjetno celo ukinjena.

Kot predstavniki civilne družbe, ki seveda lahko pristojnim zgolj predlagamo možne rešitve, smo zavezo podpisnikom javne peticije in moralno poslanstvo torej po svojih močeh opravili. Pobudniki peticije odločno vztrajamo pri pozivu, da odgovorni in pristojni organi pravočasno in objektivno opravijo skrben pregled delovanja črnomaljske gimnazije, ugotovijo resnične vzroke za izgubo njenega ugleda in izgubo zaupanja številnih belokranjskih staršev in otrok. Pristojni, od ravnateljice do črnomaljskega župana pa vse do pristojne ministrice bodo seveda za take in drugačne odločitve glede črnomaljske gimnazije objektivno in subjektivno odgovorni, v kolikor se bo v prihodnjih letih kljub našim pravočasnim in dobronamernim opozorilom uresničil »črni scenarij«.

Storiti je treba vse, da bo GČ v očeh belokranjskih staršev in njihovih otrok ponovno deležna potrebnega zaupanja in s tem povezanega večjega vpisa že prihodnje šolsko leto, ki je ob kvalitetnemu učiteljskemu kadru temeljni gradnik njenega obstoja in napredka. Zato vse pristojne ponovno javno pozivamo, da s primernimi ukrepi in spremembami pravočasno zagotovijo pogoje za obstoj in kakovostno izobraževanje na Gimnaziji Črnomelj, torej na šoli, ki je v obdobju družbe znanja razvojno ključna za usodo Bele krajine, za dijake in dijakinje pa naj bo tako kot je bila do nedavnega – drugi dom!

Pobudniki peticije »Belokranjske, črnomaljske gimnazije ne damo«:

Dr. Dušan Plut, dr. Darko Štrajn, dr. Janko Lozar Mrevlje, dr. Božidar Flajšman, Maja Weiss, Stanko Štrajn.

Ljubljana, 20. 10. 2020