Belokranjski muzej po 50 letih do nove stalne arheološke razstave

V Belokranjskem muzeju v Metliki so po skoraj 50 letih od odprtja njene predhodnice včeraj odprli novo stalno arheološko razstavo. Predstavili so glavne območne arheološke najdbe od prazgodovine do srednjega veka, ker so v Beli krajini v zadnjih desetletjih odkrili več pomembnih novih najdišč in najdb, pa tudi več še nepredstavljenega gradiva.

Slavnostni govornik na otvoritvi razstave je bil arheolog dr. Janez Dular, znanstveni svetnik in častni občan Občine Metlika. Razstavo so pospremili v življenje županja in župana belokranjskih občin ter mag. Marija Brus z Direktorata za kulturno dediščino Ministrstva za kulturo. Legendo o Velebabi s Kučarja je oživela Manca Mihelčič, po razstavi pa je vodila avtorica, arheologinja dr. Lucija Grahek.

Osnovna izhodišča pri postavitvi razstave Arheološko bogastvo Bele krajine so bila celovitost, izvirnost in uravnoteženost, je njena avtorica in arheologinja Lucija Grahek povedala za STA.

Ker je Bela krajina geografsko jasno zamejen del Slovenije s svojimi značilnostmi, je želela arheološko dediščino vseh treh tamkajšnjih občin predstaviti uravnoteženo. Razstavo je želela uravnotežiti tudi kronološko, z vsemi razstavljenim najdbami pa celovito predstaviti razvoj poseljenosti belokranjskega območja v vseh arheoloških obdobjih.

Med glavnimi predstavljenimi najdišči je opozorila na najstarejše odkrito belokranjsko naselje v Moverni vasi pri Semiču, v sobi s tako imenovanimi kovinskimi dobami pa z gradivom belokranjskih najdišč predstavljajo človekov razvoj od bakrene do mlajše železne dobe.

Sicer pa predstavljajo tovrstne najimenitnejše belokranjske najdbe in izpostavljajo predmete, po katerih se Bela krajina nekoliko razlikuje od dolenjskih in drugih slovenskih arheoloških najdb, je poudarila avtorica.

Tretja razstavna soba je v celoti posvečena železnodobnemu kompleksu v Podzemlju pri Metliki, v tej pa je razstavno mesto dobil tudi najstarejši v Sloveniji odkriti denar oziroma zlatnik. Gre za keltsko imitacijo staterja ali novca Aleksandra Velikega iz prve polovice 3. stoletja pred našim štetjem, ki so ga med zaščitnimi arheološkimi raziskavami našli leta 2018.

V preostalih sobah nove stalne arheološke razstave predstavljajo tudi antično in kasno antično oziroma zgodnjekrščansko obdobje. Del razstave so z replikami predmetov, ki se jih je dovoljeno dotikati, namenili tudi didaktiki, poseben arheološki kotiček pa mlajšim obiskovalcem. Del razstavnega prostora so namenili tudi občasnim manjšim arheološkim razstavam, je še dodala Grahkova.

Razstavo Arheološko bogastvo Bele krajine so pripravljali dve leti, oblikoval jo je novomeški arhitekt-oblikovalec Jurij Kocuvan. Kot njen prvi del so jo umestili v širšo stalno muzejsko razstavo Bela krajina v odsevu sedmih tisočletij. Kasneje bo dobila tudi razstavni katalog, pripravili bodo še razno spremljevalno in promocijsko gradivo, je za STA povedala direktorica Belokranjskega muzeja Andreja Brancelj Bednaršek.

Približno tretjino potrebnega denarja za razstavo je prispevalo ministrstvo za kulturo, približno polovico pa metliška občina. Del lastnega denarja je prispeval še muzej, za preostanek so poskrbeli preostali občini ustanoviteljici, Črnomelj in Semič, ter donatorji.

V Belokranjskem muzeju nameravajo sicer omenjeno širšo stalno postavitev od arheološke naprej v prihodnjih letih prenoviti ali delno povsem na novo urediti. Začeti nameravajo s srednjim vekom, je napovedala direktorica in še pristavila, da bo muzej po nekaj manj kot 50 letih, ko je bil brez tega, v kratkem dobil tudi redno zaposlenega arheologa.