Belokranjski nepremičninski trg poživeli turistični boni

V edini belokranjski nepremičninski agenciji Stanart ugotavljajo, da se je opazno zvišalo povpraševanje po počitniških objektih v Beli krajini, na kar zagotovo vpliva tudi to, da so turisti bolj množično spoznali belokranjski okoliš in njene naravne znamenitosti v lanskem in letošnjem letu prek turističnih bonov. Nedvomno turistov ni spregledal sleherni prebivalec Bele krajine, kajti naša zelena lepotica Kolpa je kar oživela in prav z navdušenjem smo lahko opazovali pestro dogajanje in povečano število supov, kanujev ter čolnov v poletnem času.

Bela krajina ima veliko za pokazati ter ponuditi in prav žalostno je, da veliko prebivalcev Slovenije v naše kraje ni zašlo do pred kratkim, kar zagotovo lahko pripišemo tudi slabim cestnim povezavam. Ta čudovita, zelena Bela krajina ni na koncu sveta, kot se nekaterim zdi. Od prestolnice smo oddaljeni pičlih 90 kilometrov. Po slabih cestnih povezavah in z malo "nesreče", če na poti iz Ljubljane v Črnomelj na partizanki srečaš 10 kamionov, en traktor in Jožeta, ki "iz loze" vleče domov drva, lahko dobiš občutek, da smo primerljivi z Mursko soboto, ki pa je od Ljubljane oddaljena še enkrat več kilometrov.

Turisti skozi izkušnjo turističnih bonov ugotavljajo, da nismo tako zelo robni del Slovenije, kot se jim je to zdelo dokler z Belo krajino niso imeli osebnih izkušenj ali pa so o Beli krajini slišali samo od znanca, ki se je k nam vozil dolgo, dolgo.

Direktorica družbe Stanart Gordana Piljić pove, da so za kupce najbolj zaželene nepremičnine ob Kolpi, da pa se zelo dobro prodajajo tudi počitniški objekti v zelenem okolju, ne nujno povezani s Kolpo. Vse več turistov in tujcev se obrača na njih z željo po bivanju v pristnem naravnem okolišu, kar Bela krajina zagotovo je. Piljićeva pove, da smo za tujce in prebivalce drugih slovenskih krajev zanimivi tudi z našo nepremičninsko posebnostjo, zidanicami, za katere mnogi težko dojamejo, da sodijo v gospodarske objekte in da niso namenjeni bivanju, čeprav marsikatera zidanica veliko ponuja tudi z vidika bivanja.

Torej lahko sklenemo, da vladne odločitve imajo velik vpliv na dogajanje, posebej na obrobju Slovenije. Nedvomno bi pravo mero »krvi« v belokranjski nepremičninski obtok dodali konkretni koraki k boljši cestni povezavi, ki bi Beli krajini omogočila, da se poveže z drugimi deli Slovenije in da bi njenih 90 kilometrov, dobilo enak pomen kot jih ima kjerkoli v svetu.

V Stanartu povejo, da veliko starostnikov, ki niso dnevno vezani na Ljubljano ali kateri drugi kraj z veseljem izberejo naš okoliš za aktivno preživljanje obdobja upokojitve in prepričani so, da bi marsikatera družina ostala v Beli krajini ter se dnevno vozila v Ljubljano na delo, če bi imeli boljše cestne povezave.