Beri naprej, za nas ni mej …

Danes je na OŠ Milke Šobar Nataše v Črnomlju potekala sklepna prireditev bralne sezone letošnjega šolskega leta. Obiskala nas je pisateljica Majda Koren. V prepričljivem nastopu je pritegnila mlade bralce. Izvedeli smo, kaj vse potrebuje pisec zgodb pri svojem delu, poslušali smo zgodbice o pošasti Mici, napisali razglednico našemu ravnatelju in podelili priznanja učencem.

Ob začetku šolskega leta učenci prejmejo bralne kartončke z naslovom knjig, ki naj bi jih prebrali sami ali skupaj s starši, učitelji. Ob razrednih obiskih v šolski knjižnici skupaj z učiteljico skozi šolsko leto učenci pripovedujejo zgodbe – za nekatere je izziv samostojno pripovedovanje, za druge ob slikah, včasih razred pripravi predstavo iz kock, lutk, veliko tudi likovno poustvarjajo … Za pripovedovano dobijo nalepko, ki jim veliko pomeni.

Kadar pa je duševna motnja tako velika, da učenec ne zmore pripovedovanja, takrat jim književni svet predstavimo drugače – knjiga kot medij, poudarek na slikovnem gradivu v njej, mesto na knjižni polici … Ob knjigi razvijamo kompetence samostojnosti, pogovora, spoštljivega odnosa … Umetnostna beseda takrat temelji na zvočnosti, doživljanju prebranega, ugodju, pozitivni izkušnji …

Čisto potiho in zares pa se mi zdi, da nekaj tistega, kar te vleče v književni svet moraš imeti v sebi. Takrat je dovolj zrnce modrosti, da se premaknejo veliki zidovi v tebi in požiraš nove in nove izkušnje, jih doživljaš, razumevaš in presojaš; včasih pa niti skala razlogov in dogodkov ne bo prepričala koga v to, da knjiga ostaja kdaj pa kdaj lahko človekova najboljša prijateljica.