Bo metliški vrtec že februarja občutno dražji?

Metliški občinski svet se bo jutri sestal na drugi redni seji, na kateri bo med drugim obravnaval tudi predlog o povišanju cene vzgojno-varstvenih programov v vrtcu Metlika. Kot so v gradivu za sejo zapisali na metliški občini, nedavne spremembe v plačni zakonodaji vplivajo na povečanje stroškov dela, kar se odraža tudi v višji ceni, saj plače zaposlenih v vrtcih predstavljajo okrog 80 odstotkov cene programa. Povišali so se tudi nekateri stroški materiala in storitev.

V izračunu nove ekonomske cene je tako upoštevano zvišanje plač, ki se nanaša na do sedaj znana izhodišča, že sprejeto povišanje plač vsem javnim uslužbencem za en plačni razred s 1. aprilom letos, dogovorjen dvig plač pomočnic vzgojiteljic za tri plačne razrede v januarju ter ocena povečanja minimalne plače za 100 evrov neto. V izračunu je upoštevana tudi trenutno veljavna minimalna osnova za obračun prispevkov, čeprav bo le ta z marcem zagotovo spremenjena. Upoštevan je še regres v višini, ki je bil izplačana v lanskem letu ter trenutno veljavna višina povračil prehrane in prevoza na delo.

Prehitevanje z dvigom cen?

Mesečna ekonomska cena v prvi starostni skupini (od 1 do 3 let) bi po novem tako v Metliki znašala 639,17 evra namesto sedanjih 525,14 evra. Ekonomska cena za drugo starostno skupino otrok (od 3 do 6 let), pa bi po predlogu znašala 453,20 evra in ne več 374,66 evra kot doslej. Starši bi tako za prvo starostno obdobje plačali 46 evrov več povprečno mesečno na otroka, za drugo starostno obdobje pa slabih 29 evrov več, kar bi pomenilo več kot 20-odstotno zvišanje v primerjavi s trenutno veljavnimi cenami. Nove cene bi začele veljati 1. februarja, nekateri starši metliških otrok pa ob tem opozarjajo, da občina in vrtec z dvigom cen prehitevata, saj vsi dogovori s strani vlade še niso potrjeni.

Zvišanje ekonomske cene vrtca bi sicer pomenilo nominalno povečanje obremenitve metliškega občinskega proračuna za okrog 211.000 evrov.

V Metliki cene vrtca nazadnje dvignili pred dvema letoma

Cene programov, ki jih določi občina in odločbe o višini plačila, katere center za socialno delo izda staršem, so podlaga za izračun plačila staršev ter za izračun razlike med ceno programa in plačilom staršev, ki jo je vrtcu dolžna zagotavljati občina, kjer imajo otroci oz. starši stalno prebivališče. Starši plačajo oskrbnino v skladu z odločbo, razliko med polno ceno in plačili staršev pa zagotavlja občina zavezanka za plačilo. Starši, ki imajo v vrtec hkrati vključena dva otroka, so plačila za mlajšega otroka oproščeni. Starši so oproščeni plačila za oskrbnino tudi za tretjega in vsakega nadaljnjega otroka iz iste družine, ne glede na to, ali je v vrtec vključen hkrati s svojim sorojencem.

Višino plačila za posameznega otroka v odstotku določi center za socialno delo. Izdana odločba je podlaga za izračun plačila staršem, pri čemer se v primeru odsotnosti otroka iz vrtca od cene programa odšteje znesek za neporabljena živila, popravljen z odstotkom, ki ga k ceni programa prispeva plačnik. Razliko do polne cene vrtca krije občina iz lastnega proračuna na podlagi zahtevka, ki ga vrtec mesečno izstavi občini. Starši plačajo največ 77 odstotkov cene programa. Plačilo 77 odstotkov cene je polno plačilo.

Starši, ki imajo v vrtec hkrati vključena dva otroka, so plačila za mlajšega otroka oproščeni. Starši so oproščeni plačila tudi za tretjega in vsakega nadaljnjega otroka iz iste družine, ne glede na to, ali je v vrtec vključen hkrati s svojim sorojencem. Sredstva v višini oprostitve so zagotovljena iz državnega proračuna.

V metliškem vrtcu, kjer je v 18-ih oddelkih v varstvu okrog 330 otrok, so sicer cene nazadnje dvignili 1. januarja 2021, medtem ko se cene vrtcev v Črnomlju in Semiču niso spreminjale od maja 2019.

"Če bodo občine dvignile cene vrtcev, se bo velik del stroškov prevalil na starše"

Župani mestnih občin so na nujni seji skupščine Združenja mestnih občin Slovenije obravnavali podražitve stroškov dela v vrtcih. Vlado pozivajo, da pokrije nastale stroške, v nasprotnem primeru bodo zaradi nevzdržnega finančnega stanja poslovanja vrtcev prisiljeni v dvig cen že v februarju.

Župani so izpostavili, da mestne občine niso bile vključene v pogajanja, ki so privedla do dogovora o povišanju plač vzgojiteljicam v vrtcih, kot ustanoviteljice vrtcev pa nosijo finančne posledice tega dogovora. "Dejstvo je, da mestne občine nimajo sredstev za pokritje višjih stroškov dela v vrtcih. Dejstvo je tudi, da strošek dela predstavlja glavnino cene programov vrtcev. Obseg dodatnih stroškov v posameznih mestnih občinah dosega tudi večmilijonske zneske," so ob tem zapisali v današnjem sporočilu za javnost.

Če država ne bo pokrila tega finančnega bremena iz državnih sredstev, bodo mestne občine primorane v dvig cene vrtcev, s čimer se bo velik del stroškov prevalil na starše, so napovedali. Hkrati so opozorili, da bi to pomenilo dodatni inflacijski pritisk, dvig cene vrtcev pa bi obenem veliko družinam izničil učinek nedavnega povišanja minimalne plače.

Enak poziv sicer velja tudi za vse druge primere, ko se bo vlada brez vključenosti mestnih občin, vendar s finančnimi posledicami zanje dogovorila za višje plače posameznih skupin javnih uslužbencev, so še dodali v sporočilu.

Združenje mestnih občin Slovenije (ZMOS) je vlado zaprosilo za hiter odziv, sicer bodo mestne občine zaradi nevzdržnega finančnega stanja poslovanja vrtcev prisiljene v dvig cen programov vrtcev zaradi dviga stroškov plač že v februarju.

Vlada je namreč minuli teden na podlagi ponedeljkovega dogovora s šolskim sindikatom Sviz o razreševanju stavkovnih zahtev v četrtek sprejela izhodišča za pogajanja za sklenitev aneksa h kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja. Dogovorili so se o dvigu plač pomočnic vzgojiteljic za štiri plačne razrede.

Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik je sicer že komentirala zahteve občin, da jim država vsaj delno pokrije dvige plač pomočnic vzgojiteljic. Poudarila je, da so pred nekaj meseci sprejeli najvišjo povprečnino doslej, določeno pri 700 evrih. "Tako visoka povprečnina je bila dogovorjena tudi zaradi dvigov stroškov dela, ki izhajajo iz občinskih proračunov," je dodala ministrica. Zato po njenih besedah v tem trenutku menijo, da je takšno pričakovanje občin neutemeljeno.