Cicibanov dan - otroški praznik

Za majhne otroke je zelo pomembno, da v svojem ranem otroštvu poslušajo pravljice. Daje jim nepogrešljiv občutek varnosti, saj fantazijski svet pravljic, nudi občutek, da je na tem svetu vse mogoče in se bo dobro končalo, saj v pravljicah ponavadi zmaga dobro.

Otrok potrebuje pravljice, ker te prinašajo v današnji hitri svet vrednote, ki so se kalile stoletja in stoletja, kot je dobrota, poštenje, zaupanje, pomoč in spoštovanje tistih, ki so najbolj nemočni in potrebni zaupanja in razumevanja. Včasih je pravljične junake strah, toda ko pokažejo pogum, premagajo težave in uresničijo svoje sanje. Pravljica otroku pravi, da življenje sicer ni enostavno, ampak če si pogumen, se vedno najde nekdo, ki ti pomaga.

Ne smemo pa seveda pozabiti na bogatenje besednega zaklada.

Vsak otrok potrebuje pravljico. Brez pravljice ni otroštva. Pravljica zdravilno deluje na otrokovo čustveno ravnotežje.

In ker pravljic ni nikoli preveč, enkrat mesečno organiziramo Cicibanov dan. To je dan, ko se zberejo otroci iz Poljanske doline v »Kulturnici« nad Gasilskim domom v Starem trgu ob Kolpi s svojimi starši in poslušajo pravljice, pesmice, gledajo igrice. In, ker je fino nekaj delati z rokami, izdelujemo razne figurice in izdelke iz papirja. Včasih tudi kaj narišemo ali pobarvamo. Ker so otroci majhni, jim pomagajo starši.

In potem »žur«. Babica Marija ponavadi speče dobrote, ki jih prigriznemo k soku, starši klepetajo, otroci se igrajo in včasih tudi kaj zapojejo.

Otroci se radi vračajo, starši pa so tudi veseli, da jim ni treba voziti otroke v Črnomelj.

Urice se odvijajo že celo jesen in zimo. Obisk je dober in lahko trdimo, da se je prireditev prijela.

Duša prireditve je gospa Renata Butala , ki ji pomagata Lidija Maričič in Mira Madronič. V delo se vključujeta Lucija Konda in Lucija Šterk. Mladi dekleti imata izreden posluh za delo z otroki. Tudi kakšna mama se vključi v pripovedovanje pravljic.

Še prav posebno dimenzijo da pripovedovanju pravljic kamišibaj, saj so člani pravljičarske skupine zapriseženi kamišibajkisti (Maj, obe Luciji).

Delo poteka popolnoma na prostovoljni bazi; za sok pa že zberemo med sabo.

Tako so cicibanove urice brezplačne; poplačani pa smo z otroškim smehom in veseljem staršev. In prav to nas žene, da premišljujemo, kaj se bo dogajalo na naslednjih uricah, kako bomo naredile še bolje in bo obisk še večji.