Peklenski julij 1942: Bili so pijani od požiganja belokranjski vasi (Da se ne pozabi, 4.)

Pišr Ilinka Todorovski.

»Ni se še noč umaknila dnevu, ko so tolpe Italijanov pritajenih korakov v tišini šle na svoje izvršeno delo. Ni še minila ura, ko smo videli dim iz Doblič. In potem so ti razbojniki šli od vasi do vasi in požigali – ves dan. Že pijana tolpa Lahov je prišla na Svibnik.« Tako je Ivan Pirnat, davčni uradnik v Črnomlju, začel svoj dnevniški zapis za 26. julij 1942. Po tisti nedelji pred 80 leti je sledila serija podobnih vpisov:

27. julij: Italijani vojaki in fašisti vozili iz hiš pohištvo in ga sežigajo poleg kolodvora. --

30. julij: Od Semiča pripeljali več avtomobilov moških v barake. Ljudje ne smejo na njive. – Preko dneva drvijo po cestah avtomobili z natrpanimi ljudmi.

31. julij: Vasi gorijo. Popoldne zagorela cerkev sv. Križa.

1. avgust: Vasi gorijo. Ljudi vozijo v barake. –

2. avgust: Prepeljavajo ljudi v barake in na kolodvor. --

4. avgust: Dolnja Paka gori.

5. avgust: Mnogo moških odpeljali na kolodvor. Vasi gorijo. –

In tako vse do jeseni, ko se je le izvedelo, kam so vozili internirance: ne na prisilno delo v Nemčijo, kot se je sprva ugibalo po Črnomlju, ampak v italijanska koncentracijska taborišča.

Do 9. septembra so italijanski vojaki samo na območju tedanje črnomaljske občine požgali 124 hiš. Na seznamu, ki ga je takrat sestavil komisar v Črnomlju, so imena pogorelcev v Zastavi (1), Pavičičih (3), Svibniku (14), Otovcu (3), Talčjem vrhu (1), Dolnji paki (????, Zajčjem vrhu (3), Lokvah (6), Rožancu (3), Dobličah (4), Jerneji vasi (6), Doblički gori (1), Vidoših (1), Petrovi vasi (4), Mihelji vasi (4), Gornji paki (1), Rožancu (2), Ručetni vasi (2), Butoraju (6). Požgali so tudi 48 hiš na Planini, Konjskem hribu, Doblički gori, Topličici in Rodinah, kjer so bile vse stavbe, z izjemo ene, ki je bila v občinski lasti, izpraznjene hiše Kočevarjev, ki so se prostovoljno odseli v Tretji rajh.

Poveljnik italijanskih sil v Ljubljanski pokrajini general Mario Robotti je v navodilih pred ofenzivo zapisal: »Kamor boste prišli, si spravite izpred nog vse prebivalstvo. Naj vas ne briga trpljenje prebivalstva. V polni meri je treba uporabiti koristno okrutnost.«

In tako je tudi bilo. »Koristna okrutnost« je posebej dobro dokumentirana za Svibnik, kjer se vsako leto spominjajo požiga, pred okroglo desetimi leti pa so izdali knjižico z naslovom »Svibnik : spominski zbornik ob sedemdesetletnici požiga vasi 1942-2012«. Knjižico si lahko sposodite v črnomaljski in metliški knjižnici ter v mariborskem in ljubljanskem NUK. Uredila jo je Cvetka Aupič, potomka Planinčevih, ki so jim takrat požgali hišo in jih internirali. Na Rab so odpeljali 10-člansko družino: očeta, nosečo mater in 8 otrok (o tem pišem v 2. delu). Serijo spominskih zapisov o medvojnem Svibniku je l. 2014 v Dolenjskem listu objavil Joško Kure (eden od šestih še živečih vnukov Josipa Doltarja iz Črnomlja), ki je bil takrat še otrok in se mu je posebej vtisnilo v spomin, kako je med divjanjem italijanskih požigalcev njegova sestra Zofka z ganka zlivala vodo na ogenj in domačijo uspela ubraniti pred požarom.

Poleg Svibnika so v Beli krajini največje razdejanje doživele naslednje vasi: Bojanja vas z 87 odstotki požganih in porušenih poslopij), Svržaki (64 %), Gorenja in Dolenja Dobravica (76 oz. 75 %), Gorenjci (70 %), Mačkovec (80 %), Kanižarica (55 %), Lokve (55 %), Dolenja Paka (78 %), Zajčji vrh (75 %), Velika in Mala Sela (75 oz. 50 %), Sečje selo (52 %) in Zapudje (72 %). V črnomaljskem okraju je bilo v povprečju uničenih 16,3 odstotka zasebnih in gospodarskih poslopij. Najhujše, praktično popolno uničenje pa je doživel Hrast pri Jugorju, kjer so po partizanskem napadu 23. julija 1942 Italijani požgali in razstrelili 22 od 24 hiš.

(Zadnji številčni podatki so iz članka Staneta Zrimca, objavljenega v Geografskem vestniku l. 1949. Sezname iz l. 1942 sem pregledovala v fondu 1790 Arhiva Slovenije. Dnevniški zapiski Ivana Piranta, ki ga v Črnomlju sicer bolj poznamo po fotografijah predvojnega in povojnega Črnomlja, pa so se ohranili v Zgodovinskem arhivu v Novem mestu. V teh dneh zagotovo zapišem še kaj, mdr. o tem, kako je na grmadah na kolodvoru gorelo vse, kar so fašisti pobrali v naši hiši.)

Na fotografiji je požgana domačija Planinčevih na Svibniku. Vir: FB Črnomelj fčasih, 12. oktober 2021