Črnomelj fčasih (92)

Preprosta kovaška obrt je pri Ciganih ena najstarejših obrtnih dejavnosti, ki so jo le-ti najverjetneje prinesli že iz svoje prvotne domovine Indije. Prav ti poklici so omenjeni že v najstarejših znanih poročilih o Ciganih-kovačih.

Cigani na Dolenjskem, ki izvirajo iz obmejnih hrvaških ciganskih plemen, pripadajo skupini kovačev. Iz tega ciganskega rodu so začele posamezne družine potovati tudi po slovenskih vaseh in so se preživljale večinoma s kovaškim delom. Predvsem so bila stalnejša prebivališča ciganskih družin v Bell krajini in drugod po Dolenjskem tesno povezana z njihovim kovaškim delom. O pojavu prvih družin iz rodu Ciganov kovačev govorijo tudi rojstni zapisi ciganskih otrok, ko je pri njihovih očetih, če so opravljali kovaški poklic, pripisano »Zigeuner Schmied« — Cigan kovač.

Najstarejša taka opomba, kolikor je dosedaj znana, je bila zapisana v Črnomlju leta 1834 pri Matiji Hudorovcu. Za njim so bili do začetka 20. stoletja vpisani še tile Cigani kovači: leta 1868 Pavel Hudorovič v Hrastu pri Vinici; leta 1869 je vpisan ponovno v Ziljah, leta 1875 v gozdu pri Slamni vasi. Leta 1869 je v vas Grabrovec prišel kovač Mihael Hudorovič iz kraja Plemenitaž na Hrvatskem ter se leta 1874 preselil v Rosalnice. Leta 1870 se je pojavil iz Vrbovskoga kovač Georg Udurovič v Slamni vasi. Leta 1875 se je ustavil kovač Juraj Hudorovič v gozdu pri Svržakih blizu Metlike. V Podzemlju se je leta 1883 pojavil kovač Franc Hudorovac, leta 1885 Georg Hudorovac pri Dobličah; leta 1889 Martin Hudorovac pri Kanižarici; leta 1891 Nikolaj Hudorovac v Preloki; leta 1894 Jožef Hudorovac v Krupi; in leta 1895 Andrej Hudorovac pri Čudnem selu.

O omenjenih Ciganih kovačih v Bell krajini in po Dolenjskem bi menili, da so se v 19. stoletju in še v 20. stoletju ukvarjali z večino kovaškega dela na tem koncu Slovenije. Belokranjski kmečki gospodarji pač niso bili preveč zahtevni in natančni glede kovaških

izdelkov, ker so uporabljali pri svojem delu bolj preprosta orodja in priprave. Belokranjci so govejo živino le redko podkovali.

Na 1. fotografiji: Notranjost kovačnice, Janez Hudorovac, Semič — Bela krajina.

2. fotografija: Prižgana kopa za oglje, Janko Hudorovac, kovač, Rosalnice pri Metliki.

3. fotografija: Kovaški meh z vignjo, Janko Hudorovac, Rosalnice pri Metliki.

Vir: Obrt in drugi viri za preživljanje pri Ciganih v Sloveniji (Pavla Štrukelj), SEM.