Črnomelj in drevesa

Drevesa v mestih ohlajajo zrak, nudijo senco, čistijo zrak, zadržujejo padavine in imajo velik vpliv na kakovost bivanja. Zato številna mesta močno varujejo tako javna, kot tudi drevesa v zasebni lasti. Če želi kdo podreti drevo, potrebujejo soglasje. Podrto drevo pa mora nadomestiti z novim.

V našem malem mestu pa drevesa padajo z lahkoto. Ena delajo senco, druga mečejo listje ali plodove, tretja so alergena, četrta so že stara, peta naenkrat rastejo na neprimerni lokaciji. Žaga zapoje in drevo, ki je raslo 50 ali celo 100 let se v nekaj minutah umakne betonu.
Se spomnite, da je Jurjevsko drago včasih obkrožalo veliko brez in topolov, da so pred staro lekarno cvetele akacije, da so spomladi rožnato zacvetela drevesa pred upravno enoto, da sta bili pred kulturnim domom dve drevesi ...

Pred kratkim sta padla star kostanj pred železniško postajo in velika divja češnja ob progi. Razmišljam, komu sta bila ta dva v napoto? Vsako leto smo pod kostanjem nabrali plodove in naredili živalce, nekaj pa jih je babica namočila v žganje. Letos ne bomo več.

Nekoč sem opazovala jato šoj, ki je množično preletavala hišo in iz gozda letela v mesto in nazaj. Le kam gredo, me je zanimalo? Letele so k stari češnji ob progi. Najedle so se plodov in jih nato v kljunih neumorno nosile v gnezda mladičem. Od jutra do večera. Letos ne bodo več.
In tako je naše malo mesto z vsakim padlim drevesom še malo bolj sivo, umazano in vroče.

Žalostno, da se nikomur ne zdi smiselno zaščititi mestnih dreves, da pa bi morda zasadili celo kakšno novo drevo ali bog ne daj drevored, si ne upam niti sanjati.