Dan odprtih vrat belokranjskih rotarijcev

Kadar Rotarijec o čem razmišlja, ali naj to naredi ali ne, mora vselej pozitivno odgovoriti na ta štiri temeljna rotarijska vprašanja: Ali je prav? Ali je pošteno do vseh vpletenih? Ali bo krepilo prijateljstvo in pripravljenost na nesebično delovanje? Ali bo koristilo vsem udeleženim? Tako so pozitiven odgovor našli tudi belokranjski rotarijci, ko so se v četrtek, 8.10., pridružili vsem slovenskim rotarijcem in odprli vrata prijateljicam in prijateljem, ki so želeli kaj več izvedeti o njihovem poslanstvu.

Predsednik RC Semič-Bela krajina Igor Makovec je lepemu številu gostov uvodoma predstavil razvoj rotarijstva v svetu, v Sloveniji in Beli krajini. Rotary so ustanovili leta 1905 štirje poslovneži v ZDA, danes pa šteje okrog 1,3 milijona članov v več kot 30.000 klubih pri skoraj vseh narodih sveta. V Sloveniji je bil prvi klub ustanovljen že leta 1930, danes je v 44 klubih preko 1000 članov. RC Semič Bela krajina je bil ustanovljen leta 2007 in danes šteje 15 članov iz vseh treh belokranjskih občin.

Tako kot večina klubov RI, tudi belokranjski rotarijci osrednji del svoje dejavnosti namenjajo humanitarnemu poslanstvu, to je delu za skupnost oz. dobrodelnosti. V dobrih sedmih letih obstoja so tako pomagali mnogim pomoči potrebnim – večkrat doslej so posredno preko društva Sožitje ali neposredno donirali za osebe s posebnimi potrebami tako finančno kot z rekviziti (dvižne stopnice, invalidski voziček), donirali so za družine z avtizmom, donirali vsem belokranjskim OŠ za otroke s slabim finančnim stanjem ter še posebej OŠ za otroke s posebnimi potrebami, financirali so izobraževanje nadarjenih Belokranjcev, ki si sami ne morejo zagotoviti šolanja, donirali so tudi Srednji šoli Črnomelj za njihov projekt Dvig socialnega in kulturnega kapitala, letos so zbirali sredstva za Dializni center Črnomelj, itd..

V nadaljevanju srečanja je direktor Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine Tomaž Kordiš (tudi član RC Semič-Bela krajina) predstavil gospodarska gibanja v Sloveniji, jih primerjal z Dolenjsko in še posebej Belo krajino. Na koncu je izpostavil dve ključni oviri za nadaljnji razvoj belokranjskih občin, ki sta v neustrezni cestni povezavi ( tretja razvojna os) in nadgradnji elektro oskrbe (daljnovod Kočevje Črnomelj) ter pozval vse prisotne, da vsak po svojih možnostih pomaga pri reševanju teh težav.

Poučno in prijetno srečanje se je še prijetneje zaključilo – z belokranjsko pogačo in pokušino vin vinarja in rotarijca Otmarja Šturma.