Hajduki v Semiču

Knjige!

Spominjam se otroških časov.

Televizije ni bilo, ena na vsej vasi. Radio smo poslušali samo ob poročilih in oddaje ob nedeljah dopoldan. Spominjam se, da smo ob smrti bljižnih za leto dni »zapečatili« aparat, da se ne bi vrtela kakšna glasba.
Z elektriko se je varčevalo. Oče je vedno govoril, kako so si oni svetili s petrolejko, še prej pa z oljenko in da je treba »šparati.«
Ob mraku sva morali s sestro v posteljo. Pa sem skrivoma z baterijo brala knjige pod »koltrom«. Ja tudi baterije niso bile kitajske, so dolgo zdržale.

Trenutno slabo vreme mi je prišlo prav, da sem pričela z branjem knjige Kronika župnije Semič, moje nekdanje župnije, avtorja Janka Štamparja.

O hajdukih v Semiču Janko piše:

V 18. in na začetku 19. stoletja so Semič vznemirjali hajduki.
Med ljudstvom živi še živ spomin na hajduške napade, ki so se pogosto dogajali še v začetku 19.stoletja.
Omenil je samo dva dogodka iz tistih časov in sicer, krajo moštrance v semiški župnijski cerkvi. To so hajduki prodali nekje v Slavoniji nekemu trgovcu, ki pa je bil pošten krščanski mož, vedel je da je ukradena in je po dolgem poizvedovanju od kod je moštranca, prišel na sled in jo vrnil v Semič.

Drug dogodek:
Hajduki so na Tanči gori v cerkvi sv. Ane, ukradli zvon in ga prodali v Rožni Dol. O tem zvončku, ki visi zopet na Tanči gori, je bilo razširjeno med ljudstvom, da ga je našel slepec iz Tanče Gore.
Beračil je po Rožnem Dolu in slišal zvoniti poldne. Glas zvona se mu je zdel znan, tako je ljudem na Tanči gori povedal, da je slišal zvon, ki zvoni tako kot ukradeni. Tančani so šli pogledat, prepoznali domači zvon in ga odpeljali domov.

Najbolj žalosten dogodek iz hajduških časov pa je gotovo tisti, ki so ga hajduki 1720 izvršili v semiškem župnišču. O tem pa kdaj drugič.

PS.; Po brskanju na »google« o samih hajdukih ne piše veliko, pač da imajo sloves od razbojnikov do borcev za svobodo, odvisno od časa in njihovih sovražnikov

V evropskih deželah Otomanskega cesarstva se je izraz hajduk uporabljal za opisovanje balkanskih razbojnikov.

Le kako bi danes poimenovali vse te »razbojnike«, ki v vse večjem obsegu vlamljajo po naši Beli krajini in Sloveniji, tudi zvonove kradejo. Ti se ne borijo za pravice revnih.