In kako gledamo na delovanje portala Radio Odeon mi, domači?

Začelo se je tam nekje pred 20-imi leti ali še kakšno leto/leta prej, saj se je Sašo na vsako akcijo vedno prej temeljito pripravil. Takrat je ustanovil Radio Odeon s 17-imi sodelavci kateri so soustvarjali celodnevni program. Vsekakor je bil to zajeten zalogaj a kljub vetru v prsa, so se prebijali skozi padce in vzpone in radio je bil kljub slabemu signalu, saj Plešivica ne zmore kljubovati vsem hribom in dolinam, dobro sprejet. Ljudstvo ga je sprejelo in podprlo, žal pa se od moralne podpore ni dalo preživeti.

Bil je tako dobro sprejet, kot večina lokalnih radijev po Sloveniji in zato klonil takrat rešilni ponudbi - postati del verige, ki jo je nizal veliko bolj popularen Radio 1. Mladi sodelavci so se iz zibke Radia Odeon razpršili po Sloveniji in nekateri uspeli na drugih podobnih medijih ali popolnoma drugih službah. Z nekaterimi Odeon še vedno dobro sodeluje.

Vsi so odšli, a eden vedno ostaja in išče nove variante kako in kaj delati za širšo skupnost. Kljub redni službi v Glasbeni šoli hoče živeti ustvarjalno in drzno. Za sedanji portal je bila odskočna deska nekdanja radijska rubrika "Kaj te muči dragi človek?" katero so ljudje zelo pogrešali in mu vedno znova sugerirali naj poustvari kaj podobnega.

Sašo je načrt hitro zastavil in imel jasno vizijo kako naj bi portal Radio Odeon izgledal, katere članke naj bi vseboval in seveda ključen je bil fokus na Belo krajino. Vsi tisti, ki so takrat podpisovali dogovore o sodelovanju s portalom (javni zavodi, šole) so si težko predstavljali kaj pravzaprav nastaja in večina je ideji zaupala. Vsi belokranjski javni zavodi dobro sodelujejo s portalom že od prvega dne, ker zmorejo videti širšo sliko in so za njih vzajemne koristi dolgoročnega pomena.

In ja, gre tudi za kopiranje že objavljenih dogodkov kar gre mnogim v nos, ampak tak je bil izhodiščni namen: ZBRATI VSE INFORMACIJE, ki se tičejo Bele krajine na ENEM MESTU. Ne napisati, ustvariti, ampak zbrati. Seveda je kljub vsemu pod veliko novicami podpisan avtor Aleksander Riznič. Sašo takoimenovane kopirane novice lektorira, pregleda, opremi in popravi prav vse fotografije katerih je tudi po 100 v eni novici. Vsebinsko pa so nespremenjene, saj je pod njimi vedno podpisan izvirni avtor ali vir.

Njegovo delo je lov na novice in to traja 24 ur na dan, vsak vikend, praznik ali v času dopusta. Sprejema klice ob polnoči, ko zaskrbljeni lastniki ne najdejo svojega psa in ob štirih zjutraj, ko kliče gospa, da meni, da je čutila potres. Ti ljudje si verjetno predstavljajo, da za tak portal delajo številni ljudje in da, če kličejo sredi noči, pač dobijo dežurnega nočnega in ko kličejo ob šestih zjutraj dobijo tistega, ki je ravno začel dopoldanski šiht. Pa ni tako. Gre za "one man band" in Sašotu se že takrat v času belokranjskega radija ni bilo težko vstajati ob štirih, da je bil ob petih v etru, tako mu tudi sedaj ni težko odgovoriti slehernemu, ki se obrne nanj.

Nikoli ne jamra, nikoli mu ni težko kaj naredit za druge in vedno je optimist. Njegova banalna izjava "bomo že nekak" vedno pomiri napetosti. Sčasoma postaneš jezen na vse, ki kličejo, ali so ravnokar kaj zanimivega objavili, saj so vedno postavljeni pred družinske člane, pred družinsko kosilo, letni dopust, uro kolesarjenja.

Novica je le novica in novica ima rok trajanja zato potrebuje vso njegovo pozornost ravno tisti trenutek in vse drugo mora počakati. Zelo prizadanejo izjave kot so: kopiranje od drugih, kaj je to težkega? In ko vsakodnevno od jutra do večera opazuješ da to "kopiranje" terja ogromno energije, časa, razgledanosti, odprtega duha, odrekanj, volje, poznanstev, filtriranja mnenj, neštetih klicev in mailov ter nenehno pripravljenosti vidiš, da ne gre le za "copy-paste". Kot bi imeli budilko naštimano na vsake 3 minute. Res ni pošteno ocenjevati nekoga katerega ne vidiš pri dejanjih in roko na srce, poleg vseh kopij ste verjetno opazili tudi vse bloge, nasvete, fotografije, opozorila, koledarje dogodkov, napovedi, članke, ki so še kako avtorski in pristni.

Sedanji sodelavci in soustvarjevalci portala Radio Odeon delajo brezplačno v veri, da delajo dobro za belokranjsko skupnost. Takih je že 33! No, če smo čisto natančni so se lansko leto morali zadovoljiti z majčko, ogledom stand-up predstave in večerjo.

Številni oglaševalci, ki jih zasledite na portalu pokrijejo nekatere stroške, vendar ne zadostujejo za pokritje ene same plače. Sprva je bila želja, nato potreba in po vseh teh letih končno pravica pridobiti sredstva za pokritje ene plače. Sam tega ne bo več zmogel. "Bomo že nekak" še komaj kaj deluje. Ima železno voljo, vendar s širjenjem portala pridejo tudi nove naloge za katere pa enemu človeku zmanjka ur v dnevu.

Kljub temu, da si vedno najde službe, ki močno mejijo na hobi, so izčrpajoče in brez prave podpore nenavdihujoče. Sašo ima trdo kožo vendar koliko kritik lahko še sprejme, koliko ignorance s strani občin? Lahko še najde smisel? Njegova vera v dobro delo je še kako močna ampak novice so neštetokrat tudi slabe in filter enega močno obremenjenega človeka tudi kdaj popusti. Optimizem in smisel za humor sta vedno njegovo vodilo in tudi zdravilo.

Srčno upam, da bodo tisti črnogledi videli tudi kaj svetlega v vsem tem saj je portal Radio Odeon temu tudi namenjen. Zbirati, obveščati, informirati in pomagati slehernemu Belokranjcu. Očitno je portal zanimiv tudi "nebelokranjcem" saj prejme med 5 in 10 tisoč ogledov na dan.

Vi ga berete ali soustvarjate, mi živimo z njim...v dobrem in slabem. Zaradi Sašotove predanosti delu pa se velikokrat sprašujemo, če on živi z nami.

Vse najboljše ob 20. obletnici delovanja. Še na mnoga uspešna leta.