Na vsebino

Kočevarska vas Topličice (Teplitzle)

Grmovje vzpenja se čez razvaline.
Tu dolgih 600 let so bob sadili
Kočevarji okrog Planine….
(Lojze Krakar (1986):Romanje v Kelmorajn)

Ni potrebno hoditi na drug konec sveta, da bi ujeli tam čudovit posnetek narave, dovolj je, da se odpravimo v naravo v naši bližini. Tisti, ki po svetu hodijo z odprtimi očmi in so radovednega duha, bodo na vsakem koraku videli kaj zanimivega. Včasih pa nam narava namenoma skrije svojo bolečino.

Sem v ozki suhi dolini, kilometer oddaljeni od Sredgore, na nadmorski višin 563 m.
Pogled uprem proti Mirni gori. Na drevju ni še listja, kakor na dlani stoji pred menoj Planinski dom in zvonik za njim. Nekdanji prebivalci vasi Topličice so imeli čudovit pogled na romarsko cerkev sv. Frančiška Ksaverija.

Vas Topličice je nastala je po letu 1574, ker takrat še ni vpisana v kočevski urbar, bila pa je naseljena pred letom 1610, saj se tega leta v vasi že omenja cerkev sv. Martina, zaščitnika vinarjev.
Ime je vas najverjetneje dobila po studencu, ki se je prvim naseljencem zdel topel.

Leta 1880 je bilo v zaselku 7 hišnih številk in okrog 50 prebivalcev, leta 1936 pa osem hiš, vendar so bile naseljene le 4 hiše s 15 prebivalci.

Prebivalstvo je bilo kočevarsko. Zemlja okrog vasi je bila peščena, nič kaj rodovitna, zato niso pridelali dovolj hrane niti za domače potrebe. Preživljali so se z živinorejo, s prodajo drv in hlodovine in vinogradništvom. V Rodinah so imeli svoje vinograde. Vaščani so sicer imeli studenec in lužo, vendar so morali v hudi suši vodo voziti iz Jelševnika in Otovca pri Črnomlju.

Cerkev v Topličicah je imela 80 kg težak zvon iz leta 1610 in je predstavljal najstarejši spomenik cele župnije Planina, vendar podatek ni povsem zanesljiv, ker so zvon lahko prenesli iz kakšne druge cerkve, ko so tam dobili večjega… (Rozi Mohar, Tu so živeli)
Že leta 1850 naj bi cerkveni kip prenesli v Rodine, kjer še danes stoji na severnem stranskem oltarju. Morda so takrat prenavljali domačo cerkev, kdo ve.
Po besedah gozdarja Franca Janeža je imela topliška cerkev sv. Martina zvonik na preslico. Njene ruševine so bile po vojni uporabljene za gradbeni material in danes so delno vidni le še njeni temelji.

Topličice je po izselitvi prebivalcev jeseni 1941 doletela enaka usoda kot druge sosednje vasi.

Tako narava dobro skriva in jemlje, kar je njenega. Ruševine prerašča grmovje, drevje, kopinje. Čez leta bo le redko ostro oko zaznalo, da je na tem kraju nekoč teklo življenje.

Vir:
- Rozi Mohar: Tu so živeli
- Mitja Ferenc, Gojko Zupan: Po sledeh Kočevarjev v Črmošnjiško-Poljanski dolini

P.P..: Gozdar Janež mi je povedal, da je njegov oče iz Loškega potoka pred drugo svetovno vojno kupil kravo v Topličicah. Velikokrat mu je omenjal, da tako dobrih hrušk kot takrat, v življenju ni jedel.

Vir: Dom na Mirni gori

Odkrijte Belo krajino
Spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in statistiko obiska. Več o piškotkih si lahko preberete tukaj