Kulturni dan o smuških graščakih, Simonu Jenku, o Kočevarjih ter Janku Lavrinu in Lojzetu Krakarju

Pred dvema tednoma so imeli učenci 8. razredov OŠ Semič kulturni dan, s splošnim poimenovanjem Kulturna dediščina Semiča. Natančneje so spoznavali gradove v okolici Semiča ter povezanost Simona Jenka, gorenjskega pesnika iz 19. stoletja, s Semičem.

Že zjutraj nam jo je zagodel dež, zato smo večino poti, ki smo jo sicer nameravali prehoditi, prevozili s šolskim kombijem. Na zgodovinskem potepu smo se srečali z gradovi Semenič, Semič, Podturn ter Vajdov dvorec, od katerih cel stoji le še slednji. Na gradu Podturn pa je svojo pesniško muzo, domačo hči Leopoldino Kuralt, srečal prav Jenko. O njej je zapisal: Kader hočem zaljubljeno pesen napisati, je zmeraj ona tista, na katero mislim …

V torek, 25. 9. 2018, smo učenci 9. razredov imeli kulturni dan na temo Kočevarjev. Najprej smo prejeli splošne informacije o Kočevarjih. Skozi dan nas je vodila gospa Maridi Tscherne. Razdelili smo se v štiri skupine.

Prva skupina je pekla korenčkovo pecivo oz. Merlaisch Kuchen po tradicionalnem kočevarskem receptu, druga skupina je risala motive iz starih kočevarskih fotografij ter nekdanjih podružničnih šol s Planine in Črmošnjic, tretja skupina je v računalnici obdelovala podatke ankete o tem, kako dobro poznamo Kočevarje, četrta skupina pa je v različnih virih iskala podatke o življenju in usodi Kočevarjev. Na koncu smo se vsi zbrali v učilnici in predstavili svoje delo o današnji temi. Na koncu smo se vsi skupaj še posladkali s sladico prve skupine. Vsi smo polni znanja in novih izkušenj odšli domov.

Janko Lavrin je bil belokranjski rojak, rojen na Krupi konec 19. stoletja, vendar je večino svojega dolgega življenja preživel v tujini. O njem, vražjih pripovedkah, Judovski hiši, cerkvi na Vinjem Vrhu ter kraški učni poti so v sredo, 26. 9. 2018, veliko novega spoznali učenci 7. razredov.

Žal je Lavrin v svoji domovini premalo znan, čeprav je njegova zasluga, da še danes na angleški univerzi v Nottinghamu nekateri študentje gladko govorijo slovensko. Tam je bil namreč večino svojega življenja profesor. Bil pa je tudi izreden poliglot, saj je tekoče govoril v 32 in pisal v kar 13 jezikih!

Učenci so pripovedi o njegovem življenju spremljali z velikim zanimanjem, prav tako pa so doživeto poslušali dve pripovedki, povezani s krupskim mlinarjem ter o prazgodovinskih najdbah v Judovski hiši. Za konec smo se sprehodili po kraški učni poti od Vinjega Vrha do Semiča in se naužili toplih jesenskih žarkov.

V petek, 28. 9. 2018, smo šli 6. razredi zjutraj v Kulturni center Semič in do rojstne hiše slovenskega pesnika, Lojzeta Krakarja.

Cel dan se je začel v Kulturnem centru. Pogovarjali smo se o družini, otroštvu in na splošno o celem življenju Lojzeta Krakarja. V knjižnici smo spoznavali njegove knjige. V in pri cerkvi sv. Štefana nam je župnik povedal vse o cerkvi, kako se imenujejo kateri prostori, kje je bilo obzidje itd. Odpravili smo se na Staro Goro, k hiši Lojzeta Krakarja. Morali smo si napisati stavbe in ustanove v Semiču, ki smo jih lahko tudi videli. Izvedeli smo veliko stvari o Semiču in Lojzetu Krakarju. Lojze Krakar pa je med drugim napisal tudi pesem v spomin na Semič:

Tu se je bog pregrešil kakor človek

(morda je bil takrat pijan kot človek):

namesto kruha dal ljudem je vino,

namesto doma culo za v tujino.

Veliko kamenja jim dal je in otrok

In polno praznih ust in praznih rok

In sonca dosti več, kot potrebuje

ga človek, da do groba pripotuje.

(Lojze Krakar: Bela krajina)