KZ Trebnje-Krka lani vnovič pozitivno

Kmetijska zadruga KZ Trebnje-Krka, ki se po predlanski združitvi KZ Trebnje in novomeške KZ Krka uvršča med največje v državi, je imela lani nekaj več kot 87,5 milijona evrov prihodka oz. dobro petino več od predlanskega. Ob dobrih 700.000 evrih dobička pred obdavčitvijo je vnovič poslovala s pozitivno ničlo, je navedel njen direktor Stanko Tomšič.

Kljub negotovim makro- in mikroekonomskim razmeram in ob rasti določenih stroškov je poslovala stabilno, glavni prihodek oz. dobro polovico tega so zabeležili na račun prodaje trgovskega blaga in 43 odstotkov na račun prodaje kmetijskih pridelkov, je na današnji novinarski konferenci z napovedjo zadružnega 27. Gregorjevega sejma navedel Tomšič.

Trgovska prodaja je lani zrasla za skoraj 18 odstotkov in prodaja kmetijskih pridelkov za dobro četrtino. Odkupili so skoraj 47 milijonov litrov mleka, nekaj več kot 9500 glav goveje živine, 450 ton zelenjave, 1100 ton suhega in 500 ton svežega koruznega zrnja. Kot storitev so posušili 700 ton koruznega zrnja in na svoji žagi predelali približno 4700 kubičnih metrov hlodovine.

Lani so imeli nekaj več kot 230 zaposlenih in skoraj 1000 članov. KZ Trebnje-Krka, ki s 15 dolenjsko-belokranjskimi občinami pokriva približno desetino državnega ozemlja, zaposluje približno desetino vseh zaposlenih v zadružništvu v državi. Na državni ravni ji pripada približno desetina zadružniškega poslovanja.

Ima 18 tehničnih in 13 živilskih trgovin, tekstilno trgovin, šest restavracij, javno menzo, žago in tri interne bencinske servise, lani pa je zaživela njena spletna trgovina.

Tomšič je za tekoče leto napovedal nekaj več kot 90 milijonov evrov prihodka, dobiček pred obdavčitvijo pa naj bi letos presegel pol milijona evrov.

Brez dodatnega zadolževanja načrtujejo naložbe v skupni vrednosti 1,8 milijona evrov. Letos bodo vlagali predvsem v gradnjo sončnih elektrarn. Te nameravajo namestiti na vse svoje prodajne centre, lotili pa se bodo še gradnje dodatnih skladišč in sušilnice žita.

Večjih naložb v širitev ter prenovo lastne trgovinske mreže ne načrtujejo, tako na trgovskem kot na kmetijskem področju pa pričakujejo dodatno rast, je še dejal Tomšič.