Literarno dopoldne na SŠ Črnomelj

V ponedeljek, 7. marca smo se odpravili na Srednjo šolo Črnomelj v okviru projekta Rastem s knjigo in Povabimo besedo. Na začetku smo predstavili našo knjižnico, ki je letos praznovala 60 let svojega delovanja. Nato je sledila predstavitev projekta Rastem s knjigo in izbrane knjige v letošnjem šolskem letu, Gremo mi v tri krasne. V okviru projekta Povabimo besedo, ki poteka v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev in Javno agencijo za knjigo RS, smo namreč v goste povabili avtorico omenjene knjige, Natašo Konc Lorenzutti. Do nedavnega je avtorica poučevala na gimnaziji v Novi Gorici, drugače je širšemu krogu poznana kot avtorica številih književnih del za otroke in mladino. Za svoja dela je prejela številne nagrade; Zlata hruška, nagrada Svetlobnica, Rastem s knjigo itd. Dijaki 1. letnikov so ob odhodu prejeli svoj izvod knjige Gremo mi v tri krasne, zato je pogovor želel zlasti »osvetliti« ozadje nastanka knjige; kako je prišla avtorica do ideje za knjigo, razlogi za naslov, ki je zelo podoben slovenskemu mladinskemu filmu, ter seveda sodelovanje s številnimi strokovnjaki, ki se vsakodnevno soočajo s težavami mladostnikov. Mladinski roman govori prav o tem; kako se najstniki z različnimi težavami (zasvojenost s tehnologijo, prehranjevalne težave, agresivni izpadi in napadi itd.) med poletnimi počitnicami znajdejo na taboru, kjer ni dovoljeno imeti s seboj sodobne tehnologije. Soočanje s težavami je zahtevno, vendar se zgodba, navkljub številnim zapletom konča srečno.

Malo za pokušino: »Smrt me straši, z njo se nikakor ne morem sprijazniti. Včasih me nekje med spancem in budnostjo popade tak strah pred njo, da bi rad na vso moč zakričal. Obsede me vprašanje, kaj je s tabo, ko te ni. In kako, da sploh si. Kako, da sem ta fant tule, v sebi, ravno jaz. In kaj je to jaz? Pa kaj bo potem, ko me ne bo? Kje bom? Kaj pomeni, da si in te potem naenkrat ni? Ker ves svet dojemam skozi sebe, imam občutek, da takrat, ko me ne bo, ničesar več ne bo. Kaj zame pomeni ne biti, ko pa sem navajen, da sem? (Gremo mi v tri krasne, stran 247)