Na vsebino

Ljudje ob Kolpi: Anton Mavretič

dr. Anton Mavretič, venetolog. Rojen 11. decembra 1934 v Boldražu pri Metliki, umrl 21. novembra 2019 v Združenih državah Amerike.

„Velikokrat s teleskopom zrem v vesolje. In ja, seveda se mi zdi romantično, kajti vesolje je še kako čarobno in skrivnostno!“, dr. Mavretič v intervjuju za revijo Belokranjec leta 2013.

Belokranjec katerega ime je vpisano na zlatih ploščicah dveh vesoljskih plovil, ki še raziskujeta vesolje je pričel izobraževanje v osnovni šoli v domačem Boldražu. Ko šola med drugo vojno pogori, nekaj časa obiskuje pouk v župnišču, nato v sosednji Slamni vasi, potem v Metliki, a ker je to daleč gre za eno leto v Črnuče k stari mami in potem zaključi osnovno šolo v Metliki. Anton je vedno poudarjal, da je prav stara mama Ana najbolj zaslužna, da je lahko nadaljeval šolanje na ljubljanski Srednji tehnični šoli in potem tudi na Fakulteti za elektrotehniko, saj je razumela nujnost izobraževanja. Stric Mihael iz Amerike mu omogoči odhod čez lužo in tako v Denverju dokonča v Ljubljani začeti študij elektronike. Kot lojalen državljan se vrne v Jugoslavijo odslužit takrat obvezen vojaški rok. Po letu bivanja v vojašnici v Aleksincu ponovno odide v ZDA in vpiše doktorski študij na Syracuse University of New York. V pol leta opravi vse kvalifikacijske izpite, a jugoslovansko veleposlaništvo ga obvesti, da bo njegov potni list razveljavljen, če se takoj ne vrne v Jugoslavijo. Prekine doktorski študij in se zaposli v podjetju Westinghouse, Pitsbourgh, kjer sodeluje pri implementaciji patenta za enožarkovno podajanje slike pri barvni televiziji. To mu omogoči pridobitev ameriških dokumentov. Nadaljuje študij in 1968 leta doktorira na državni univerzi v Pensilvaniji, nato se zaposli v Massachusetts Institute of Technology (MIT). Naslednja raziskovalna organizacija kjer se zaposli je Center za astro fiziko Harvard, potem več let dela kot profesor na Bostonski univerzi, hkrati pa postane tudi pridruženi raziskovalec pri Centru za vesoljsko fiziko. Poleg vsega tega je 10 let dodatno angažiran kot vodja inženirske skupine, ki projektira raziskovalna instrumenta za oba Voyagerja za vesoljsko agencijo NASA (v tem času predavanja na Bostonski univerzi izvaja ob večerih). Vesoljski sondi Voyager 1 in Voyager 2 sta bili izstreljeni v vesolje 1977 leta in še vedno pošiljata podatke na Zemljo. Že leta 1973 je sodeloval pri izstrelitvi satelita v vesolje in tudi ta še deluje.

Njegov del projekta - izdelava plazemskega spektrometra (instrument PLS - za merjenje plazme, ki je preprosto rečeno skupek elektronov, ki jih bruha sonce…) je bil vreden 1 milijon dolarjev, celoten projekt pa milijardo ameriških dolarjev. Tretji instrument, ki je bil tudi namenjen v vesolje pa je ostal v MIT in je namenjen izobraževanju inženirjev vesoljske tehnike, za eno leto pa je bil razstavljen v Kulturnem središču evropskih tehnologij (KSEVT) v Vitanju, kjer je tudi razstava o delu Mavretiča.

Krivdo za zaostajanje znanosti v Sloveniji je pripisal politikom (ki odmerjajo denar za znanost), o katerih ni imel prav dobrega mnenja tudi v Ameriki. Kot je dejal: tam so politiki praviloma humanisti in družboslovci; torej ljudje, ki so izbrali ta študij ker jim naravoslovje in tehnika v srednji šoli nista šla… (!?)

Anton Mavretič, sicer lastnik številnih pomembnih patentov je poleg priznanj in nagrad v ZDA, med njimi je bil 1981 leta razglašen za profesorja leta, v Sloveniji mu je Predsednik republike Borut Pahor podelil srebrni red za zasluge RS, od leta 2007 je bil dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti in seveda - Občina Metlika ga je imenovala za svojega častnega občana. Bil je tudi član Slovenskega svetovnega kongresa. V Slovenijo in Belo krajino se je vračal skoraj vsako leto, o obeh pa je vedno govoril v superlativih.

Anton Mavretič si je do zadnjega dne življenja želel odkriti ali kje v vesolju obstaja življenje in kakšno je: gre za inteligenco ki je pred nami ali pa je na nivoju virusov in bakterij.

Vir: KP Kolpa

Odkrijte Belo krajino
Spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in statistiko obiska. Več o piškotkih si lahko preberete tukaj