Luknjica pri luknjici, pa vendar vodo drži

Del zelo pomembnega ohranjanja Belokranjske kulturne dediščine je tudi ohranjanje navad in rokodelskih znanj. Nekaterim preti pozaba in popolno izginotje več stoletne tradicije. Eno pomembnih znanj je tudi krovstvo z rženo slamo. Ta obrt je bila nekoč zelo pomembna in znana v skoraj vseh okoljih današnje Slovenije, a le redko kje jo še ohranjajo kot spretnost, ki je zanimiva in še manj kot uporabno obrt. V Beli krajini ima za ohranjanje krovstva s slamo zagotovo daleč največ zaslug Oto Nemanič, saj je večina s slamo pokritih streh v Beli krajini plod njegovega dela. S svojimi izdelki (brunarice, glamping hiške in slamnate strehe) pa se je uveljavil tudi drugod po Sloveniji.

Da bi krovstvo s slamo bilo mogoče je potrebno pridelati primerno slamo (najboljša je ržena, primerne pa so tudi nekatere sorte pšenice), in jo ustrezno obdelati, da je primerna za kritino. Prav ta proces česanja ali škupanja slame kot pravijo na Metliškem koncu ali škopanja kot to opravilo imenujejo v Adlešičih je najbolj zamudno. Tako kot nekoč, ko so se vaščani za tovrstna dela zbrali pri eni hiši in skupaj opravili delo imajo pri Otu in Mariji Nemanič (po domače Krakarjevih) na Gornji Lokvici nad Metliko navado pripraviti prireditev škupanje. To soboto je potekala že petnajstič, na njej pa se je zbralo okrog 200 pomočnikov in nastopajočih. Kot se za »likof« (pogostitev po koncu velikega skupnega dela) spodobi je gospodinja Marija s prijateljicami pripravila bogato malico in kosilo za vse, ki so pomagali pri delu in tudi za tiste, ki so si prišli prireditev z obsežnim kulturnim programom, ki ga je povezoval Toni Gašperič le ogledat.

Javni zavod Krajinski park Kolpa želi s pomočjo drugih Belokranjski h partnerjev ohraniti vsa ta znanja in tistim, ki jih ta obrt zanima ponuditi tudi možnost izobraževanja. V naslednjih letih bi se lahko skupina zainteresiranih priučila vseh potrebnih znanj: od setve rži do krovstva z rženo slamo. Doma in drugod v Evropi obstaja precejšnje povpraševanje po tovrstnih uslugah in zagotovo bi lahko takšna skupina mojstrov tovrstne storitve ponujala profesionalno. Dejavnost zagotovo nudi možnost profesionalnega udejstvovanja v Sloveniji in tujini. Poleg krovskih storitev je potrebno zagotoviti tudi pridelavo rži in pripravo škopnikov – snopov prečesane ržene slame.

Ker sta se Marija in Oti odločila, da s 15.škupanjem prenehata z organizacijo tako velikega dogodka, ki je zanju tudi precejšnje breme, bomo v Javnem zavodu Krajinski park Kolpa naredili vse, da s to tradicijo nadaljujemo, saj je tak dogodek potreben za pripravo slame za krovce, obiskovalci pa jo sprejemajo kot zanimivo prireditev. Zagotoviti pa je potrebno tudi prenos znanj, ki jih imata Krakarjeva na tem področju na mlajše, ki bi s tem prišli do odprtja lastne dejavnosti brez velikih začetnih vlaganj.

Torej tudi 16. škupanje bo.

Nasvidenje prihodnje leto.