Marko Račič praznoval 102 leti

Včeraj smo Adlešičani dvignili kupice za našega najstarejšega olimpijca Marka Račiča, ki je bil rojen 25. aprila 1920 v Adlešičih.

Nekdanji vrhunski atlet je v ponedeljek dopolnil 102 leti. V adlešiški osnovni šoli so se rodili trije od petih Račičevih otrok, tudi Marko. Oče Božo Račič - Kume (in mama Krista), takrat nadučitelj v Adlešičih, je s svojim delom pustil v Beli krajini nepozaben pečat. A Marko ni počival na slavi svojega očeta, pač pa je tudi sam dosegel pomembne uspehe in se svetovno proslavil. Marko Račič, nekdanji atlet, trener, športni funkcionar, strasten statistik, je tudi najstarejši slovenski olimpijec.

Marko se je z družino leta 1925 iz Adlešič preselil v Ljubljano, kjer je oče dobil pomembno službo; a z Belo krajino je ostal vedno povezan. Nenazadnje je bil Marko v letih 1942-1943 tudi uslužbenec železnice - kot vlakovni odpravnik je delal na železniški postaji Črnomelj. Zaradi razmer po okupaciji ni mogel opravljati učiteljske službe (nameščen v Zgornjem Tuhinju, pobegnil le dan pred deportacijo v Srbijo). V službi na železnici je bil precej varen, saj se je tako izognil transportu v Srbijo ter italijanski internaciji. Po italijanski kapitulaciji vlak več ni vozil v Belo krajino zato je bil Marko premeščen na upravo železnic v Ljubljano.

Športu, predvsem atletiki, se je zapisal zelo zgodaj. V svoji karieri je bil Marko atlet, trener, funkcionar ter predavatelj in publicist. Od desetega leta starosti je bil član viškega Sokola, nato Ilirije, Hermesa, Udarnika (pozneje preimenovan v Olimpijo). Po koncu druge svetovne vojne se za 20 let preseli v Beograd; najprej zaradi študija (Fakulteta za šport - DIF), nato je treniral v Študentu in Partizanu, naposled pa delal še kot trener v vojaškem klubu Partizan.

Leta 1953 je bil poslan na trenersko specializacijo na Švedsko, po vrnitvi postane reprezentančni trener za štafete, nato pa v šestdesetih letih še zvezni kapetan ženske atletske reprezentance. To je bilo prav v času velikih uspehov Vere Nikolić, evropske prvakinje na 800 metrov in Olge Gere, srebrne skakalke v višino. Med pomembnimi uspehi tistega časa je ženska sprinterska štafeta v postavi Olga Šikovec, Draga Stamejčič, Zdenka Kolenc in Nada Simić, ki je bila na evropskem prvenstvu v Beogradu leta 1962 četrta, kar je še vedno najboljši dosežek katerekoli jugoslovanske in slovenske štafete.

Marko je začel športno udejstvovanje v Sokolu, kjer je bil poudarek na gimnastiki, čisto slučajno so njegov tekaški talent opazili v Iliriji in ga povabili k sebi. Že na prvem tekmovanju (prav na svoj 17. rojstni dan) je, čeprav brez treninga - zmagal. Ker se dijaki razen v Sokolu niso smeli športno udejstvovati, je nastopal pod psevdonimom Čičar (Račič vzvratno). Njegovi športni rezultati so postajali vse boljši; višek športnega udejstvovanja pa so olimpijske igre. V Londonu je nastopil v dveh kategorijah: tek 400 m in štafeta 4x400 m in se uvrstil v polfinale.

Za jugoslovansko reprezentanco je nastopil 15-krat, med drugim tudi na svetovnih prvenstvih v Oslu in Bruslju. Na 100 in 200 metrov je 4-krat osvojil naslov državnega prvaka, 7-krat je bil najboljši v štafetah. Je 20-kratni rekorder na 200 in 300 metrov ter 18-kratni v štafetah.

Marko je kar 20 let preživel v Beogradu na različnih funkcijah, zaposlen pa večinoma v JNA. Star 50 let se je s činom podpolkovnika upokojil in vrnil v Ljubljano ter nadaljeval z delom kot športni uslužbenec in funkcionar.

Marko je svojo življenjsko zgodbo s pomočjo Rajka Šugmana (nekdanji dekan Fakultete za šport) opisal v knjigi »Na krilih atletike«, v kateri lahko spoznate njegovo zanimivo življenjsko zgodbo. Uredila jo je hčerka Mojca, oblikovala vnukinja Maruša, založil pa Javni zavod Krajinski park Kolpa.

Marko se je s hčerko Mojco lani iz Ljubljane preselil na Kras, v idilično vasico Križ. Sprva je bil do te selitve malce zadržan, a danes meni da je to dobro in seveda veliko boljše kot bi bila preselitev v kakšno ustanovo.

Pred dnevi nas je zapustila najmlajša izmed Račičeve dece Marija - Rajka, dobro pa se drži tudi druga Markova sestra Nada, ki ji želimo veliko zdravja.

Marko, želimo Ti, da bi bil še naprej čil in zdrav,… Upamo, da bomo poleti lahko nazdravili, tako kot smo lepo proslavili lansko 101 letnico. Še vedno velja, da direktor Javnega zavoda Krajinski park Kolpa vsakemu stoletniku iz parka zagotovi jagnječjo pečenko iz domačega tropa.