Na vsebino

Mednarodni dan gozdov

Na pobudo generalne skupščine Združenih narodov vsako leto 21. marca obeležujemo mednarodni dan gozdov. Letošnje leto je mednarodni dan gozdov posvečen ozaveščanju o pomenu gozdov za biotsko raznovrstnost. Gozdovi, ki prekrivajo kar 60 % Slovenije, so življenjski prostor številnih živalskih in rastlinskih vrst. Poleg tega so gozdovi pomembni tudi kot vir hrane in lesa.

Brez dvoma prav vsi letošnji mednarodni dan gozdov preživljamo drugače kot smo pričakovali. Epidemija novega koronavirusa je pretresla naš vsakdan in vsi se moramo prilagoditi na drugačen življenjski ritem. Vsaj za zdaj so sprehodi v naravo še dovoljeni. Mnogi jih tudi priporočajo, saj si v ob sproščanju v naravi naberemo novih moči in se razgibamo. Slovenci imamo pravzaprav srečo, saj je gozdov v izobilju in zlahka bomo našli neobljudene poti, kjer se lahko sprehajamo sami ali v družbi naših najbližjih.

V gozdu lahko počnemo marsikaj. Lahko se dopravimo na sprehod ali tek. Še posebej zjutraj ali v večernem mraku lahko opazujemo živali in prisluhnemo petju ptic. Opazujemo lahko prebujanje narave in poskušamo prepoznati čimveč spomladanskih cvetlic. V teh razmerah je gozd najboljše otroško igrišče, kamor lahko peljete svoje otroke. Igrate se lahko različne igre: postavite skrivališče iz vej, s storži ciljate na tarčo, se preizkusite v spretnosti skakanja čez veje ali v iskanju različnih naravnih predmetov. A v gozdu se vedimo spoštljivo in ne pozabimo, da je gozd življenjski prostor številnih živali, ki bodo v prihodnjih mesecih polegale mladiče.

V Sloveniji, kljub izobilju gozdov, opažamo, da se pritiski nanje povečujejo. Poleg neposrednih človekovih dejavnosti, se pritiski povečujejo tudi zaradi podnebnih sprememb in vse večjega števila tujerodnih vrst. Zmanjšanje pritiskov tujerodnih vrst na gozdove je eden ključnih ciljev projekta LIFE ARTEMIS. Invazivne tujerodne vrste lahko bistveno spremenijo podobo gozdov. Nekatere invazivne rastline lahko oblikujejo tako goste sestoje, da ne morejo vzkliti niti mlada drevesa, zato je pomlajevanje gozdov močno okrnjeno. V Sloveniji beležimo več tujerodnih gliv, ki povzročajo propadanje nekaterih ključnih drevesnih vrst.

Da bi zmanjšali pritiske novih tujerodnih vrst, so v sklopu projekta LIFE ARTEMIS razvili sistem zgodnjega obveščanja in hitrega odzivanja na tujerodne vrste. Opažanja tujerodnih vrst lahko prek mobilne ali spletne aplikacije Invazivke (www.invazivke.si) sporoči vsak registriran uporabnik. Če boste v prihodnjih tednih več časa preživeli v gozdovih, bodite pozorni tudi na tujerodne vrste in njihova opažanja sporočite v sistem Invazivke ter tako prispevajte k varovanju naših gozdov.

Vir: Zavod RS za varstvo narave

Odkrijte Belo krajino
Spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in statistiko obiska. Več o piškotkih si lahko preberete tukaj