"Če veš, kaj in zakaj delaš, ni težko biti kmet"

To je zgodba o mladem kmetu iz Bele krajine, ki ob pomoči družine skrbi za dve kmetiji, na eni se ukvarjajo s predelavo mesa in mletjem žit, na drugi bodo razvijali turizem.

Uroš Malerič se je po študiju lesarstva leta 2015 odločal, ali naj si poišče službo ali postane profesionalni kmet, ki se s kmetijstvom preživlja. »Nisem hotel biti popoldanski kmet, saj delo vidim in bi tudi v podjetju gotovo delal več kot osem ur, za kmetijo bi mi zmanjkovalo časa. Ne bi bil zadovoljen, če bi delo opravil samo napol. Odločil sem se, da bom kmet in na očetovi kmetiji v Črnomlju povečal vzrejo goveda za meso ter se resno lotil tudi pridelave žita,« se spominja.

A ni šlo vse po načrtih. Tik pred začetkom prve večje naložbe je nenadoma umrl stric in mu na Zajčjem Vrhu pri Črnomlju zapustil kmetijo, ki je prej pripadala Uroševemu dedu, tako so se večji premiki in naložbe začele na tej lokaciji. Kot edinec bo nekoč podedoval tudi očetovo kmetijo. Obe imata skupaj okoli 16 hektarjev njiv in pašnikov ter 13 hektarjev gozda. Obdelujejo še 14 hektarjev najetih površin.

»Živali z očetove kmetije sem preselil na stričevo kmetijo, kjer so večji pašniki. Na očetovi kmetiji pa sem posejal več vrst žita. Ta kmetija je bila zadnja leta zanemarjena, počasi jo prenavljam, v razvoj vložim toliko denarja, kot ga prinese kmetija. Všeč mi je, da nismo odvisni od banke in odkupovalcev ter da sami postavimo ceno našim pridelkom,« razlaga Uroš Malerič.

Največ prihodkov ustvarijo z živinorejo

Trenutno živinoreja še prinese več prihodkov kot poljedelstvo ter prodaja moke, zdroba in kaše, a želijo prodajo mlevskih izdelkov še povečati. Žita sami meljejo, predelajo in mlevske izdelke prodajo. »Živinoreja in poljedelstvo sta povezana. Za dobro pridelavo žit potrebujemo kakovosten hlevski gnoj, ki nam ga nudijo živali. Zanje je slama od žita odličen nastilj,« dodaja.

V hlevu imajo 32 glav goveda in sedem konj. Letos dokončujejo preureditev hleva, kar bo stalo okoli 30 tisoč evrov. Iz hleva bo odprt dostop na pašnik, živalim bo omogočeno prosto gibanje. »Živali bodo imele ves čas na voljo seno, mi bomo lažje čistili hlev in prihranili čas za razdeljevanje krme,« pojasnjuje Malerič.

Od žita pridelujejo piro, pšenico, rž, ječmen, oves, ajdo, tritikalo in samo pol hektarja koruze. »Koruzo je treba škropiti proti boleznim in gnojiti, mi pa ne uporabljamo kemije in bi radi pridobili ekološki certifikat. Poleg tega živali raje krmimo s svežo travo ali senom in mlevskimi ostanki iz našega mlina kot s koruzo,« pravi Uroš Malerič.

Ponujajo belo fino, krušno in polnozrnate moke, pšenični in pirin zdrob, ajdovo in ječmenovo kašo, sveže meso, hrenovke in suhe mesnine. Te so prej delali večinoma iz svinjskega mesa, v zadnjem času pa vse več mesnin naredijo iz govejega mesa. Urejajo trgovino na kmetiji, ki bo končana jeseni. Za prodajo, ki je za zdaj še omejena na Belo krajino in Dolenjsko, skrbijo sami. Večino naročil dobijo po telefonu in spletu, stalnim kupcem gredo na roko tudi s tem, da jim izdelke vsakih 14 dni pripeljejo na dom. »Pri prodaji vidim največ rezerve, kupcem lahko tudi po pošti pošljemo naše izdelke,« meni.

Krožno gospodarjenje z viri je velika prednost

Na kmetiji krožno gospodarijo z viri in to se 32-letnemu gospodarju zdi velika prednost. »Sploh letos, ko vhodni stroški v kmetijstvu močno rastejo. Najboljše gnojilo za žita je dober hlevski gnoj, ki nastaja v hlevu, potem pa še leto dni zori, preden ga raztrosimo na njive. Za hlevski gnoj potrebujemo slamo, ki ostane po žetvi. Tako nič ne gre v nič. Veliko kmetov so udarile višje cene gnojila, sam jih nisem občutil, saj uporabljamo samo naš hlevski gnoj. Pozna se, da je tudi dizel dražji, a zaradi tega ne bom dvignil cene moke, zdroba in kaše. V začetku leta smo za pet odstotkov zvišali ceno mesa, a to je bilo prvič po desetih letih. Novih sprememb cen ne načrtujem,« zagotavlja.

Letos so se podražili tudi kmetijski stroji, k sreči so jih Maleričevi kupili že lani. Nabavili so trosilnik gnoja, mulčer za vinograd in sadovnjak, poljedelski mulčer in česala za travnik in žita, ki jih uporabljajo za mehansko zatiranje plevela in poravnavanje krtin.

Družinska ljubezen do konj se nadaljuje. »Nekaj mladih konj bomo izšolali za terensko jahanje, ki ga bomo ponudili gostom, ko se bomo začeli ukvarjati s turizmom na kmetiji. Ponujali bi prenočitve z zajtrkom iz lokalnih sestavin,« pojasnjuje Uroš Malerič.

Razmišljajo tudi o glampingu

V turizmu vidijo nov vir prihodkov, pa tudi dober kanal za prodajo mesnin in vina. Vinogradništvo sicer ni Uroševa strast, ohranja ga v spomin na dedka in zato, ker v njihovih krajih ni turizma brez negovanega vinograda z zidanico na sredini, ki jo želijo oddajati v najem. Možnosti so tudi za še več prenočitvenih zmogljivosti. »Na stričevi kmetiji je velika kmečka hiša, ki je za mojo družino prevelika, tako da bi v njej lahko uredili nekaj apartmajev za oddajanje. Razmišljam tudi, da bi postavili nekaj hišk za glamping,« razkriva Uroš Malerič.

Pridobili bodo ekološki certifikat

Konec leta načrtuje ekološko preusmeritev kmetije. »Njive gnojimo samo s hlevskim gnojem, in ne z umetnimi gnojili. Že zdaj kmetujemo do okolja prijazno, z ekološkim certifikatom bi to radi le še potrdili,« dodaja.

Obdelovalnih površin nimajo namena povečevati, radi bi le združili parcele, ki so razdrobljene. »Če veš, kaj in zakaj delaš, ni težko biti kmet. Imeti moraš voljo in biti delaven,« še pravi Uroš Malerič, ki rad dela tudi z lesom. Njegova skrita želja je, da bi kdaj pa kdaj iz lesa izdelal kak unikaten kos po naročilu. Kak nadstrešek za avtomobil, igralo za otroke, leseno ograjo, visoko gredo …