NOČ KNJIGE ZA ODRASLE V KNJIŽNICI ČRNOMELJ

V Sloveniji smo prvič praznovali in obeležili Noč knjige leta 2014 – gre za mednarodni dogodek, s katerim obeležujemo 23. april, Svetovni ali Mednarodni dan knjige. Njegov namen je preko najrazličnejših kulturnih dogodkov promovirati branje in knjigo v vseh plasteh družbe. Bistvo projekta je torej, da z branjem in knjigo povežemo vse generacije, od najmlajših do najstarejših bralcev.

Knjižnica Črnomelj Noč knjige praznuje že od vsega začetka, torej že tretje leto. Vsako leto skušamo na poseben, svojevrsten in drugačen način približati ljudem kulturo branja ter jih privabiti, da skupaj praznujemo in obeležimo svetovni dan knjige.

V knjižnici smo tako v petek, 22. aprila, pripravili Noč knjige za odrasle in obeležili kar dva dogodka- najprej smo pripravili odprtje razstave klekljarskih del, na kateri smo lahko občudovali izdelke udeleženk Delavnice ročnih del v Krajevni knjižnici Semič in prisluhnili Ljudskim pevkam Šokice, ki prav tako prihajajo iz Semiča. Prepevajo pa stare ljudske pesmi, katere so že skoraj pozabljene. V govoru knjižničarke Bernarde Jakša, katera tudi vodi omenjeno delavnico, smo slišali, da pravzaprav niti ni znano, kako je čipka prišla v Slovenijo, vsekakor pa njeni začetki segajo že v 17. stoletje, ko so jo poznali in uporabljali le na gradovih in v samostanih ter cerkvah. Pri nas je najbolj znana idrijska čipka, katero naj bi v Idrijo prinesle ženske čeških in nemških rudarjev, ki so prihajali na delo v idrijski rudnik. Poleg Idrije pa so danes centri klekljanja še Žiri, Železniki, Selška in Poljanska dolina, po celi Sloveniji pa deluje več kot 100 organiziranih skupin, ki ohranjajo to čudovito domačo obrt. In temu je tako tudi v naših koncih. Že nekaj časa so bile prisotne želje po krožku ročnih del, rednih srečanjih za kvalitetno in ustvarjalno preživljanje prostih trenutkov. In v knjižnici smo se odločili, da poskusimo. Marca lani smo pričeli z Delavnicami ročnih del, katera je bila prvotno usmerjena v pridobivanje in učenje osnov klekljanja. Vendar ni ostalo le pri osnovah, ženske so redno vsak četrtek zvečer obiskovale delavnico in zavzeto usvajale vedno več znanja. Priključile so se tudi nove, tako da jih je sedaj že deset. Pravijo, da je klekljanje velika šola potrpljenja, ki jim predstavlja sprostitev ter umiritev pred vsakodnevnim hitenjem. Razstavo si še vedno lahko ogledate v avli Knjižnice Črnomelj.

Drugi del praznovanja pa je bil namenjen pogovoru z avtorico knjige Kjer šelestijo breze, domačinko gospo Ivano Vatovec. Gospa Ivana se je rodila slovenskim staršem, mami Iči in očetu Ivanu, v Gudurici v Srbiji, kamor je njena mati odšla iskat boljše življenje. Roman Kjer šelestijo breze je biografski roman, katerega je gospa Ivana posvetila svoji mami Iči. Roman je postavljen v čas po 2. svetovni vojni, ko so številni Slovenci, zaradi slabega življenja in boja za preživetje, odšli po boljše življenje v Vojvodino, natančneje v Gudurico- banatsko mesto blizu romunske meje, kjer so do takrat živeli napredni nemški kmetje. Ob prebiranju romana tako spoznamo izredno težko, garaško in z veliko težavami natovorjeno življenje glavne junakinje. Roman je zanimiv tudi s tega zornega kota, ker se večji del zgodbe odvija tudi na naših, torej belokranjskih, tleh. Po enajstih letih bivanja v Banatu, se družina namreč vrne nazaj v Belo krajino, kjer si kasneje v Dobličah ustvari svoj dom. V pogovoru nam je gospa Ivana, ki sedaj z možem Rudijem Mlinarjem živi in ustvarja v Brežicah, zaupala, da se ima še vedno za Belokranjico in hkrati za Dobličanko, kjer je preživela svoje otroštvo in mladostniške dni. Tukaj ima še vedno prijatelje in tudi sorodnike, h katerim se vedno rada vrača. Veliko presenečenje tega večera pa so bile za gospo Ivano prav gotovo pesmi, katere je na harmoniko zaigral izvrsten glasbenik Primož Štrekelj. Pesmi pa so bile posebne ravno zaradi tega, ker Primož igra pesmi, ki jih je včasih igral gospod Muren iz Doblič, katerega gospa Ivana v svoji knjigi večkrat tudi omeni.

Noč knjige, in tudi svetovni dan knjige, smo tako obeležili na prav prijeten način in veseli smo, da se vsako leto tega dogodka udeleži več ljudi.