Nočejo, da belokranjska znamenitost pristane v akvariju

Veliko nejevolje je med belokranjskimi okoljevarstveniki povzročilo lanskoletno odprtje novega informacijskega centra o človeški ribici SOSProteus v Kranju, kjer si lahko obiskovalci ogledajo človeške ribice in izvejo vse o njihovi zaščiti ter reševanju. V rovih pod starim Kranjem sta Jamski laboratorij Tular in Mestna občina Kranj namreč širši javnosti na ogled postavila tudi ogroženega črnega močerila, ki po do zdaj znanih podatkih živi le v jamskih vodah ožje okolice Črnomlja. To so storili brez vednosti kogar koli v Beli krajini, opozarjajo v društvu Proteus, gibanju za naravo in okolje Bele krajine.

V društvu Proteus so zgroženi nad dejstvom, da je ministrstvo za okolje in prostor v prejšnji vladi za komercialne namene v Kranju, dovolilo izvzem iz narave osem primerkov človeške ribice, med njimi tri primerke črnega močerila izpod Dobliškega hriba. V društvu so zato sprožili upravni spor in dosegli, da se bo postopek vrnil v ponovno odločanje. Ustne obravnave sodišče zaenkrat še ni razpisalo, zaradi kratkih rokov pa so morali v Proteusu hkrati na upravno sodišče vložiti tudi tožbo, ki pa v primeru ugodne rešitve ne bo potrebna.

Kot nam je povedal častni predsednik Proteusa Niko Šuštarič, pri celotni zadevi niti ne gre toliko za malomarnost državne birokracije, saj se "takšne stvari ne zgodijo slučajno", ampak je "nekdo tako hotel imeti". "Bojim se, da je šlo za zavestno odločitev pristojnega ministrstva v prejšnji vladi iz političnih razlogov, ki so privedli do tega, da so se strogi predpisi o varovanju ogroženih vrst preprosto zaobšli," meni Šuštarič. Slednji poudarja, da se ogroženih vrst ne sme zadrževati v ujetništvu. Če se tovrsten informacijski center dovoli v Kranju, potem bodo po njegovem tudi ostale slovenske občine, ki imajo na svojem ozemlju človeško ribico, hotele imeti akvarij. Zato je potrebno tovrstno degradacijo veljavnih kriterijev, ki so ključni za ohranitev vseh zavarovanih živalskih vrst, nujno zaustaviti. "Želimo poudariti, da nobena ogrožena živalska vrsta ne sme postati tržni produkt nikjer v Sloveniji, tudi v Beli krajini ne," je odločen Šuštarič.

V Proteusu ob tem opozarjajo tudi na večletna prizadevanja Postojnske jame, da se za potrebe raziskav in prikazovanja javnosti, v tamkajšnjem infocentru na ogled postavi tudi črna podvrsta, ki je endemit belokranjskega krasa in s tem del regionalne identitete.

Belokranjski okoljevarstveniki sicer že leta opominjajo na vse večjo ogroženost črne človeške ribice, ki so jo doslej odkrili na izviru Jelševniščice, Dobličice in v Kanižarskem potoku. Njena ogroženost je predvsem posledica onesnaževanja tukajšnjih podzemnih voda in nasičenosti njenega življenjskega okolja z nitrati in fosfati. Na to opozarja tudi infocenter v Jelševniku, na kmetiji Zupančič ob izviru Jelševniščice pri Črnomlju.

Soglasna podpora v občinskem svetu

V društvu so dopis s pismom podpore za ohranitev habitata črnega močerila v njegovem avtohtonem življenjskem habitatu, naslovili tudi na Občino Črnomelj. Tamkajšnji občinski svetniki so na marčevski dopisni seji njihova prizadevanja soglasno podprli. Pozvali so, da se vse aktivnosti povezane s črnim močerilom, ki še niso izrecno določene z zakonom, obvezno usklajuje z lokalno skupnostjo, društvom Proteus in zakonsko pristojnimi službami.

Pristojno ministrstvo so prav tako pozvali, da se iz naravovarstvenih razlogov zavzame za državno oz. evropsko sofinanciranje izgradnje javne kanalizacije oz. malih komunalnih čistilnih naprav tudi na območjih razpršene poselitve (izven aglomeracij), ko gre za varovanje habitatov človeške ribice in drugih zavarovanih vrst. Poudarjajo še, da je potrebno pospešiti končanje projekta »Raziskave za opredelitev in preprečevanje obremenjevanja vodozbirnega zaledja Jelševniščice in Otovca, s posebnim ozirom na habitat črne človeške ribice« iz leta 2021 in sprejeti ukrepe za zavarovanja habitatov človeške ribice v izvirih preobremenjenih z nitrati in drugimi onesnažili, tako v Beli krajini kot tudi drugod po Sloveniji. Eden izmed prvih ukrepov naj bi bila gradnja kanalizacije po pobočju Dobliškega hriba, za kar pa občina sama nima denarja.